Sole & The Skyrider Band
Menza pri koritu- Metelkova mesto,
Ljubljana 23. 1. 2010
Sole je tokrat pri nas nastopil že drugič skupaj z zasedbo The Skyrider Band (in že četrtič stal na slovenskih odrih). Z njo je pred dvema letoma dodobra pregnetel svojo, že prej neklasično formo hiphopa, ki jo je s somišljeniki ustvarjal v kalifornijski založbi Anticon, jo vtkal v skupinsko igro raznolike celote, v kateri so se prežemale izkušnje emocionalno nabite glasbene vsebine na sledi post rocka, prešite z lomljenimi ritmi ter vdori raznoterih zvočnih vzorcev. Vanjo je Sole vpel svojo gostobesedno, a tekočo govorico, ki se napaja v skrajni senzibiliteti kritičnega tolmačenja političnega vsakdana, kljub občasni jezi, ki jo prinaša skozi svojstveno melanholijo.
Pričujoči nastop je (ne)moč slednje še bolj razprl. Če je bil prvi nastop izjemen spoj besede, pomena in glasbe v obliki razdora med melanholijo, zgolj izpovedovanjem ter angažiranostjo, ki kliče bodisi k akciji bodisi k premisleku, je tokratni nastop tehtnico močno nagnil na stran nemoči, na nezmožnost angažiranosti. Temu je botroval tudi večji razdor med Soleovim podajanjem besedil in glasbo, ki je tokrat v izvedbi zgolj dveh članov bolj okleščena in v svoji formi bolj robata pri členjenju bobnarskih ritmov, programiranih beatih in uporabi zvočnih vzorcev. S tem se na svojstven način Sole vrača k svojemu preteklemu snovanju, vendar pa se v njem zrcali širša in večplastna godbena izkušnja zadnjih dveh plošč s Skyrider Bandom, Sole & the Skyrider Band ter lanskoletne Plastique. Kitara, denimo, tokrat služi zgolj kot barvilo, poudarek pa spet toliko bolj sloni na ritmični zasnovi hiphopa, čeravno lomljeni in mestoma rezko neurejeni, zasičeni s sempli.
Razdor tiči v tem, da Sole kljub iskrivemu cinizmu, komentarjem in ironiji v obravnavanih temah ostaja na ravni osebne refleksije, ki se navkljub udarnosti skladb ne razraste v silovit angažma, ki bi se prenesel tudi iz odra med publiko. Če rahlo zaostrimo stališče in karikiramo nastop, se zdi, kot da bi zadaj, za (medlečo) angažirano držo že počasi tlela resignacija. Kar je škoda, ker na ravni nastopa in idej, ki jih Sole & The Skyrider Band predstavljajo na odru in v svojem ustvarjanju še vedno dokazujejo, da se iz hiphopa da iztisniti še marsikaj in na tej ravni je bil pričujoči koncert ponovno presežek naproti prevladujočemu enoumju v hiphopu zadnjih nekaj let ...
Iz torkovega Dela.