»Pri omejevanju prirejanja iger na srečo po internetu si pomagamo z ukrepi, za katere imamo zakonsko podlago ter so izvedljivi in smotrni,« vztrajajo na ministrstvu. Toda strokovnjaki dokazujejo, da tovrstni ukrepi niso niti smiselni niti smotrni, še manj pa izvedljivi, saj obstaja kopica načinov, kako jih zaobiti. Kot pojasnjuje Matej Kovačič s fakultete za družbene vede, se s tem, ko prepustimo odrejanje blokade spletnih strani posameznemu uradu, porušijo že vzpostavljeni pravni normativi. Po doslej veljavni zakonodaji bi to lahko počelo zgolj sodišče. Zato se lahko kasneje usuje plaz tovrstnih pristojnosti tudi na drugih področjih. Poleg tega gre za podoben način reševanja problema, kot če bi upravljavcu ceste naložili, naj preprečuje dostop do nezakonitega bordela ali če bi pošti preprečili dostavo pisem na določen naslov, še opisujejo strokovnjaki.

Vodja Arnesovega centra za internetno varnost Gorazd Božič glede navedbe finančnega ministrstva meni, da ne gre za nikakršen odgovor. Predvsem pa pogreša razpravo o tem. »Gre za tako pomembno zadevo, da bi o njej pričakoval iskanje širšega konsenza, tako v javnosti kot v politiki,« poudarja. Sprašuje pa se tudi, kako bo filtriranje potekalo v praksi. Zgolj zahtevanje blokade namreč še zdaleč ni dovolj, saj ponudniki lahko hitro zamenjajo naslove IP. »Če urad tega ne bo počel skrbno in vestno, bomo imeli zastarele blokade. Kdo bo potem odgovarjal za morebitno poslovno škodo?« Z ministrstva so odgovorili, da bo urad v prvi fazi spremljal in ažuriral liste tujih internetnih naslovov, ki omogočajo prirejanje iger na srečo, ter nalagal ponudnikom internetnih storitev njihovo blokado. »Kljub pomanjkljivostim blokade pričakujemo zmanjšanje neposredne ponudbe in s tem opazno zmanjšanje obsega tovrstnega nedovoljenega prirejanja iger na srečo na ozemlju Republike Slovenije,« so optimistični na ministrstvu.

Tovrstne ukrepe uporabljajo zgolj najbolj nedemokratične državne na svetu, opozarja predavatelj na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu Dušan Caf. Vendar imata denimo Kitajska ali Iran vzpostavljen cel sistem filtriranja interneta z glomaznima državnima institucijama, ki se s tem ukvarjata 24 ur na dan, in represivnim organom. Ministrstvo ima zagotovo prav, da Slovenija ni edina država, ki se srečuje s tovrstnimi težavami. Vendar ne poznamo primera v Evropski uniji, kjer bi se reševanja te težave lotevali s filtriranjem interneta. Ministrstvo tudi ne postreže s podatki, kolikšni sta sploh ocenjeni gospodarska in proračunska škoda zaradi tujih igralnic (bwin, bet-at-home, spletne igralnice pokra in druge), Športna loterija pa zadeve ne komentira, češ da se zgolj drži pravil, ki jih predpisuje država - čeprav je edina v državi, ki ima koncesijo za spletne športne stave, in je tudi najbolj prizadeta zaradi tuje konkurence. Zato lahko sklepamo, da ji blokada spletnih strani ustreza. Po nekaterih informacijah naj bi zanjo tudi lobirala. Športna loterija je lani v proračun prispevala 4,9 milijona evrov koncesijskih dajatev, veliko večino tega denarja pa so zbrali prav s športnimi stavami.

Iz tiskane izdaje Dela