Naj me koklja brcne, če v sredo zvečer predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Seppa Blatterja ni zajela panika. Reprezentanca iz majhne, ekonomsko šibke, neprepoznavne Slovenije je v Mariboru opravila s povsem drugačno Rusijo, ki je bila tako močno zaželena na SP v Južni Afriki. Istočasno je v Parizu za pravo dramo poskrbela še Irska, druga nezaželena reprezentanca na SP, ki je stisnila v kot favorizirano Francijo. Blatter je bil tik pred tem, da po Rusih na mondialu pogreši še Francoze, kar bi bil brez dvoma dodatni finančni udarec za Fifo. Na Blatterjevo srečo je svoje »odlično« opravil švedski sodnik Martin Hansson, ki ni videl igranja z roko Thierryja Henryja tik pred francoskim golom za odločilno izenačenje. Fifa je nemudoma odbila pritožbo Ircev in njihovo zahtevo po ponovitvi tekme. Opravičilo tega mega natega je logično: Henry ni kriv, saj sodniki niso videli igranja z roko, Hansson prav tako ni kriv, saj je storil nenamerno napako, njegova odločitev pa je v duhu pravil igre vseeno dokončna.

Sprašujem se, če je Blatter v četrtek navsezgodaj poklical svojega velikega prijatelja, predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) Michela Platinija in mu rekel naslednje: »Michel, Francija bo vsekakor igrala na SP. Toda zdaj vsi gledajo in kritizirajo Fifo. Ta pritisk je prehud za ugled svetovnega nogometa. Mi smo vendarle ambasadorji fair-playa, zdaj pa se nam dogaja to blatenje. Pozornost je treba preusmeriti drugam. Kako daleč je s preiskavo tvoja stavniška policija?« Ne vem, če sem to kje zasledil, verjetno pa sem le sanjal, da mu je Platini odgovoril: »Moram vprašati predsednika disciplinske komisije Petra Limacherja, nemško zvezo in nemško državno odvetništvo. Če imamo kaj konkretnega, bomo šli s tem takoj v javnost.«

Dan kasneje, v petek, je Limacher v Bochumu stopil pred stotnijo novinarjev in razkril pretresljive podatke o več kot 200 tekmah, na katerih je bil rezultat dogovorjen. »To je nedvomno največji nogometni škandal v zgodovini Evrope. Osupnili smo nad dimenzijo dogajanja, ki je postal mednarodni problem. Zdaj moramo narediti vse, da odkrijemo vse vpletene, sodnike, igralce, funkcionarje in jih pripeljati na sodišče.« S to objavo je krivica, ki se je zgodila irski reprezentanci, postala drugorazredna, pravzaprav nepomembna tema.

Kaj je namreč bolj važno? Jokanje in stokanje Ircev, ki pač ne bodo videli JA zaradi človeške napake, ali prekletstvo športnih stav, sodobne kuge športnega sveta, ki zna ugonobiti najvažnejšo postransko stvar? Seveda bosta častitljivi organizaciji Fifa in Uefa, ki vse počneta za dobrobit nogometa, brez nadaljnjega dali prednost boju proti zlorabi športnih stav, saj je ogroženo bistvo nogometa, torej spoštovanje pravil igre, tekmecev, drugih uradnih oseb in navijačev. Ja, res je, to isto je bilo kršeno tudi na Stade de France, a kaj, ko so športne stave zdaj res bolj pereč problem. In Irska, ta 36. reprezentanca na Fifini lestvici, ki je doslej zgolj trikrat igrala na SP, bo menda že kako. Hansson? On bo kajpada sodil v Južni Afriki.

Iz torkovega Dela.