Ljubljana - Predsednik republike Danilo Türk podpira v sredo podpisani arbitražni sporazum o načinu reševanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, je včeraj ponovil na novinarski konferenci. Sporazum odpira možnost rešitve mejnega spora, pri čemer je prepričan, da se bo Slovenija v arbitražnem sporazumu dobro znašla, ker ima dobre argumente. Predsednik podpira namero vlade, da posreduje arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču, temu bi po njegovem moral slediti predhodni posvetovalni referendum, šele na koncu pa potrditev v državnem zboru. To je logično zaporedje, je prepričan Türk.

Predsednik države Türk je spomnil, da Slovenija ni prvič v položaju, ko mora z arbitražo reševati pomembna vprašanja. Podoben postopek se je zgodil že leta 1991 pred arbitražno komisijo pri tedanji konferenci o Jugoslaviji. »V tistem času je bilo v Sloveniji precej negotovosti, a smo povedali svoje argumente in dosegli smo, da so bili sprejeti vsi dobri argumenti. Iz tega je izhajalo priznanje Slovenije in potrditev vsega, kar je ustavna listina s 25. junija 1991 postavila kot temeljno načelo za vse odnose. To pa je načelo uti possidetis juris. Meje Slovenije so določene, zdaj pa gre za to, da jih določimo in se jih precizira. Takrat je bilo veliko dvomljivcev, a je v tistih razmerah veljalo pravilo korajža velja in to pravilo velja tudi danes,« poudarja Türk. Alternativa arbitražnemu sporazumu je obstoječi status quo v naravi, ko imamo de facto sredinsko črto v Piranskem zalivu in določene dele ozemlja, ki jih nadzira Hrvaška. Arbitražni sporazum po 18 letih neuspešnih poskusov reševanja mejnega spora je dogovor, ki lahko prekine negotovost in izboljša stanje.

Junction je fizični stik

Besedilo arbitražnega sporazuma ni dolgo in ni zapleteno, meni Türk, zato je tudi primerno za odločanje na referendumu. Predsednik zagovarja predhodni posvetovalni referendum. V Sloveniji se referendum prepogosto razume kot sredstvo za preprečevanje odločitev, vendar to ni bila intenca zakonodajalca, poudarja Türk. »Referendum imamo, da z njim preverimo razpoloženje državljanov in državljank o vprašanju, ki je predmet pravnega urejanja. Preden pride do ratifikacije v predstavniškem domu, je prav, da se država o tem vprašanju posvetuje z državljani, njihovo mnenje pa nato vpliva na odločitev parlamenta,« meni Turk. Nesmiselno bi bilo, je prepričan, spraševati državljane o mnenju po ratifikaciji v državnem zboru. Arbitražni sporazum vključuje vse bistvene elemente, ki zagotavljajo uveljavitev nacionalnih interesov. To je, da bo rešitev pravična, ker je v 4. členu sporazuma navedeno načelo pravičnosti, ki se ga uporablja primerno kontekstu arbitražnega sporazuma.

Tudi glede največje dileme, ki v javnosti dviguje največ prahu, to pa je 3. člen sporazuma, predvsem pa točka b (da arbitražni tribunal določi stik Slovenije z odprtim morjem), predsednik države pravi, da arbitražno sodišče pri tem ne bo imelo težkega dela. Junction (kar pomeni stik v angleškem izvirniku sporazuma) predstavlja spoj, pravi Türk, to pa je fizični stik. A kot opozarja predsednik, je treba na določila mednarodnih pogodb gledati celovito. »Tretji člen arbitražnega sporazuma ima nekaj odstavkov, pri tem pa je treba razumeti pravila o razlagi mednarodnih pogodb. Pravila so določena v 33. členu dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki zahteva, da se vsaka določba pogodbe razlaga v običajnem pomenu izrazov, ki so uporabljena v pogodbi in v kontekstu. Kontekst določila pa je predvsem člen, v katerem je določilo; nobenega določila ni mogoče razlagati zunaj konteksta člena, za katerega gre. To se pravi, tudi vprašanje poteka državne meje v točki a 3. člena, si je treba razlagati v takšnem kontekstu, ki upošteva slovenski stik z odprtim morjem,« je dejal Türk.

Več v Sobotni prilogi Dela