Razdrto, Vipava – Z ministrstva za okolje so nam sporočili, da so bile med tehničnim pregledom hitre ceste čez Rebrnice ugotovljene nepravilnosti, ki so jim onemogočile izdajo odločbe o poskusnem obratovanju hitre ceste. Tako je odprtje slabih enajst kilometrov odseka, predvideno za četrtek pozno popoldne, še vedno negotovo.

 

Z Darsa nam sicer niso mogli posredovati podrobnosti. Sporočili so le, da so med tehničnim pregledom ugotovili nekatere nepravilnosti. Vendar so to le pomanjkljivosti, ki se nanašajo na dokazila, in ne na opravljena dela. Pomanjkljivosti bodo poskusili odpraviti še v sredo, so zagotovili. Na vprašanje, ali bo cesta potem vendarle odprta, so nam odgovorili, da bodo na to lahko z gotovostjo odgovorili šele, ko bodo dobili odločbo ministrstva za okolje.

Gradnjo hitre ceste so sicer spremljali številni zapleti tako s prebivalci okoliških krajev kot tudi z ugovori neizbranih izvajalcev, izvajalci del so se morali soočiti tudi z zahtevno gradnjo na plazovitem pobočju.

 

Odsek bi moral biti sicer odprt že konec julija, vendar je bilo ob tehničnih pregledih poleg nekaterih drugih tehničnih pomanjkljivostih ugotovljeno tudi, da sta vozišči v predorih Barnica in Tabor asfaltni, in ne betonski, kakor je določal prvotni gradbeni projekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Dars je zato moral ministrstvo za okolje in prostor tik pred zdajci prositi za spremembo gradbenega dovoljenja, poleg tega pa odpravljati tudi napake, zaradi katerih soglasja za tehnični pregled ni hotela dati občina Vipava.

 

Celotni odsek hitre ceste od Razdrtega do Vipave je sicer dolg 10.980 metrov – gre za štiripasovnico brez odstavnih pasov in z odstavnimi nišami. Ker je to zelo nevaren odsek ceste, bo hitrost vožnje omejena na sto kilometrov na uro. Zaradi številnih podpornih objektov, viaduktov, mostov in dveh predorov je to menda tudi eden izmed tehnično najzahtevnejših odsekov na slovenskem avtocestnem križu.

Boštjan Rigler, član Darsove uprave, je za Delo znova povedal, da je asfalt v predorih na Rebrnicah položen v skladu s študijo o požarni varnosti v predorih z asfaltnim cestiščem, Dars pa je pridobil tudi spremenjeno gradbeno dovoljenje. Rigler je dejal, da je praksa v evropskih državah različna in da v večini držav v predorih uporabljajo asfaltno vozišče.

 

V medijih so se pojavili tudi očitki o tem, da je Dars graditeljema predorov Barnica in Tabor z aneksom za stroške zaradi njunih večjih finančnih obremenitev plačal pet milijonov evrov več, kot je bilo načrtovano. Rigler je v zvezi s tem dejal, da je izvajalec med deli na Rebrnicah na naročnika naslovil več zahtevkov v vrednosti več kot 14 milijonov evrov.

 

»Ker med izvajalcem in inženirjem ni bilo soglasja, je Dars najel neodvisnega strokovnjaka, ki je vse zahtevke še enkrat pregledal. Kar je ugotovil, da je realno, da se prizna, je potrdil tudi inženir in Darsu predlagal, naj sklene aneks. Pogodba je bila podpisana do določene višine, sama dela so bila pod to pogodbo, nekaj dodatnih del je naročil Dars, preostalo pa so bili dodatni stroški, ki so bili ugotovljeni s strani strokovnjaka. Pogodbena vrednost se je povečala za slab milijon evrov, celotna vrednost tega aneksa pa je višja,« je pojasnil Rigler.

 

Iz sredine tiskane izdaje Dela