Ljubljana - Upravni odbor Univerze v Ljubljani (UL) je v četrtek potrdil spremembo statuta UL, po kateri lahko študent izkoristi 12-mesečni absolventski staž po vsaki stopnji bolonjskega študija, je na današnjem briefingu za novinarje dejala rektorica UL Andreja Kocijančič. Ocenila je, da je takšna rešitev, ki podaljšuje študij, neracionalna in draga. Kot je pojasnila rektorica, so statut spremenili zaradi opozoril z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), da je bila prejšnja ureditev, po kateri bi lahko študent koristil absolventski staž po prvi ali po drugi bolonjski stopnji, v neskladju z zakonodajo.

Kocijančičeva je ob tem poudarila, da na ta način tudi zavirajo samo bolonjsko prenovo. Po njenih besedah so se sprejemali novi študijski programi, ki jih študenti niso mogli "absorbirati", zato so slednji prišli do stališča, da je treba ohranjati absolventski staž na vseh stopnjah, namesto da bi se borili za to, "da se programi napišejo tako, da je moč absolvirati vso zadevo v času, ki je na voljo".

Ta rešitev, ki so jo vnesli v statut, po besedah rektorice pomeni tudi pritisk na spremembo zakona o visokem šolstvu, "ker če pripelješ zadevo do absurda, potem je najbrž bolj jasno, da je treba zelo hitro spremeniti zakon". Po interpretaciji nove dikcije statuta UL glede absolventskega staža bi bil slednji namreč mogoč tudi po koncu tretje bolonjske stopnje.

Predsednik upravnega odbora UL Dušan Mramor, sicer dekan Ekonomske fakultete (EF) UL, je ob tem opozoril, da so se na EF glede tega že lotili prenove obstoječih bolonjskih programov in npr. omogočili, da študent z nabiranjem kreditnih točk lahko opravi prvo bolonjsko stopnjo, ne da bi opravil diplome. S tem so po njegovem olajšali prehod na drugo stopnjo.

Mramor ob tem kot največji problem bolonjskega študija še bolj od koncipiranja novih programov vidi študentsko delo. Po njegovem tu obstaja začaran krog, ki podaljšuje študij. Študenti pa ne le, da s tem postanejo manj zanimivi za podjetja, pač pa se slednja, ko ti diplomirajo, zaradi obdavčitve redne zaposlitve raje odločajo za druge študente.

Po Mramorjevo, če seštejemo dve leti absolventskega staža po vsaki stopnji in možnost enkratnega ponavljanja letnika, "lahko bolonjski študij pri nas, do iste stopnje izobrazbe, traja osem let", medtem ko drugje traja študij iste stopnje tri do štiri leta.

Potrebna bi bila sprememba zakona o visokem šolstvu

Kocijančičeva je priznala, da bo tu težko prišlo do sprememb, saj pomeni absolventski staž pri nas neko obliko socialnega korektiva. Mramor pa je ocenil, da bi morali tu spremeniti zakon o visokem šolstvu. Sam sicer razume, da se je MVZT s predlogom visokošolske novele dotaknilo kakovosti, ki je, kot priznava, najpomembnejša. Hkratno odpiranje več vprašanj v visokem šolstvu bi namreč po njegovem mnenju lahko predstavljalo problem.

Kocijančičeva se je v oceni iztekajočega se mandata, za katerega je dejala, da so izpolnili večino zastavljenih ciljev, dotaknila tudi t.i. centrov odličnosti. Ljubljanska univerza po njenih besedah sodeluje pri 51 od skupno 61 tovrstnih centrov, kjer poteka partnersko sodelovanje z gospodarstvom, in ki naj bi bila "jedra za prenos znanja z univerze v gospodarstvo".

Prorektorica UL Julijana Kristl pa je opozorila na problem dodatnega letnika, ki je v zakonu predviden za tiste študente, ki se prepisujejo npr. iz triletnega bolonjskega študija prve stopnje v drugostopenjskega enoletnega, katerega pa po njenih besedah "financer absolutno ne predvideva". To z drugimi besedami pomeni, da bi za dodaten letnik moral študent v celoti plačati iz lastnega žepa.

Bolonjska reforma študija, kot je znano, omogoča oblikovanje bolonjskih programov tako v kombinaciji 3+2 (triletni prvostopenjski in dveletni drugostopenjski študij) kot 4+1 (štiriletni prvostopenjski in enoletni drugostopenjski študij).