Globalno segrevanje na severu Alp že povzroča poplave, na jugu pa suše. Na dramatične učinke podnebnih sprememb na ta gorski masiv, katerega del je tudi Slovenija, najglasneje doslej opozarja najnovejše poročilo konvencije o varstvu Alp, ki razkriva, da se gorovje hitro deli na dve kontrastni podnebni območji, od katerih vsako prinaša svoje probleme. Konvencija o varstvu Alp oziroma alpska konvencija, ki so jo z namenom, da bi zavarovali naravno dediščino in zagotovili trajnostni razvoj, leta 1991 sklenili Nemčija, Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Švica in Slovenija (Monako je pristopil nekoliko pozneje, leta 1998 pa jo je v svojo zakonodajo sprejela še Evropska unija), je objavila obsežno Drugo poročilo o stanju Alp, v katerem ugotavlja, da severni del gorovja trpi zaradi čedalje hujših poplav, medtem ko na južnem delu iz leta v leto pade manj snega. Na jugovzhodu so se padavine v zadnjih stotih letih zmanjšale za deset odstotkov, na severozahodu pa se je količina padlega snega in dežja v istem času za prav toliko povečala.

»Napovedi, da se bo evropsko podnebje razdelilo na dva dela, postajajo še vse preveč resnične,« je britanskemu Independentu povedal generalni sekretar konvencije Marco Onida. »To je za Alpe ter ljudi in živali, ki živijo tam, prava katastrofa.« Spremenjeni vzorci deževja in sneženja, topljenje ledenikov in naraščajoče temperature bodo prizadeli ne le gore, temveč tudi skupnosti, ki so odvisne od njihovih virov.

Razmejitvena črta

Znameniti alpski vrhovi Mont Blanc, Matterhorn in Monte Rosa sestavljajo črto, ki države vlažnega severna dela deli od Italije in Slovenije na bolj suhem južnem delu. V nekaterih naseljih severno od »razmejitvene črte« postajajo poplave in zemeljski plazovi čedalje hujša grožnja. Na jugu so ogroženi številni alpski naravni biseri, denimo, italijanski Dolomiti, čeprav posamezne mikroklime kažejo, da razmejitvena črta ne sledi nepretrgani liniji sever-jug.

Več v petkovi izdaji Dela.