Ljubljana - Direktor Ultre Gregor Breznik in večinski lastnik ter ustanovitelj družbe Miloš Urbanija sta na tiskovni konferenci znova ostro zavrnila poročanje medijev o 21 milijonih evrov nezavarovanih kreditov, ki naj bi jih imela Ultra pri NLB. Kot je pojasnil Breznik, ima matična družba za 3,9 milijona, celotna skupina pa 5,89 milijona evrov kreditov. Zaradi neresničnega poročanja o nezavarovanih kreditih so v Ultri že vložili tožbe proti medijemm, tudi seveda proti Delu.

Kot je pojasnil Breznik, je družba vse kredite najela izključno za namene poslovanja, vsi pa so zavarovani z bianco menicami, hipotekami nad nepremičninami družb, z osebnimi poroštvi vodstva družb iz skupine ter z zastavo terjatev do naročnikov. »Da se ne bi mučili z iskanjem teh podatkov,« pa je Urbanija novinarjem razkril celo stanje na njegovem osebnem računu. Ultra je tudi že vložila tožbe proti medijem, ki so o 21 milijonih evrih nezavarovanih kreditov poročali, in sicer RTV Slovenija, Kanalu A, Delu in Slovenskim novicam, slediti utegnejo še druge. »Nobenih povezav nimamo niti z družbo Hram Holding,« je poudaril Breznik. Kot je dejal Urbanija, gre pri vsem za zgodbo o laži, ki jo je nemogoče ustaviti, in opozoril na senzacionalistično poročanje medijev v številnih primerih. »Vprašajte se, od kod je to prišlo in zakaj,« je še dejal Urbanija.

Sicer pa je priznal, da sta z nekdanjim prvim možem NLB Marjanom Kramarjem osebna prijatelja, vendar pa zavrnil namig, da bi bil Kramar tudi prijatelj podjetja. Kot je dejal, je namreč NLB Ultri dolgoročne kredite odobrila, še preden je položaj predsednika uprave zasedel Kramar, kratkoročnega pa že po njegovem odhodu, poslovno pa Kramar in Urbanija nista nikoli sodelovala. Po besedah Urbanije in Breznika je NLB matična banka Ultre že 20 let, z njo opravijo tudi veliko večino poslov. Skupno za približno milijon evrov kreditov pa ima Ultra tudi pri drugih bankah.

Golobič kot solastnik Ultre

Na vprašanje, zakaj je Ultra leta 2006 ustanovila družbo na Nizozemskem, sta predstavnika Ultre pojasnila, da je bilo to storjeno predvsem zaradi širitve na tuje trge, pa tudi zaradi možnosti prodaje prek javne ponudbe (IPO). Podjetje sicer nima zaposlenih, nobenih prihodkov in ima izgubo. Ob tem je Breznik poudaril, da Nizozemska ni nikakršna davčna oaza, saj ima država 25-odstotni davek na dobiček. Nizozemsko podjetje Ultra Sum - 70-odstotni lastnik Ultre - je sicer v večinski lasti Miloša Urbanije, med petimi družbeniki pa lahko z desetimi odstotki najdemo tudi Gregorja Golobiča, ki je bil v Ultri tudi zaposlen pet let (od leta 2003 do leta 2008).

Kot je pojasnil Urbanija, je Golobič tudi nosilec patentov, takrat pa se je ukvarjal s tujimi trgi. Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da Ultra nikoli ni financirala nobene politične stranke, pa je Urbanija odločno dejal, da družba v ta namen ni dala niti evra. Ker naj bi imela celotna zgodba o domnevnih nezavarovanih kreditih politično ozadje, so novinarji Urbanijo in Breznika vprašali, kako se je družbi poznala menjava vlade v letu 2004. Kot sta zatrdila, je Ultra po tem letu izgubila vse posle, na katere je imela vlada vpliv. Celotni prihodki matične družbe Ultra so sicer lani znašali 7,27 milijona evrov, podatkov za celotno skupino pa še niso mogli posredovati.

Iz sredine tiskane izdaje Dela.

V videoprispevku si oglejte odgovor vodstva družbe Ultra na medijske obtožbe