Minister za finance pa ni hotel komentirati govoric o morebitnih novih kandidatih za prvega človeka NLB. Milan M. Cvikl je, denimo, na novinarsko vprašanje, ali se bo prijavil na razpis, odgovoril: »Nikoli ne reci nikoli.« »On je svobodna oseba in to lahko naredi,« je na kratko dejal Križanič, minister Gregor Golobič (Zares) pa podobno: »Svoboda misli je v Sloveniji zagotovoljena.«

Prav tako Križanič ni odgovarjal na vprašanja, ali se je v resnici sestal z nadzorniki NLB pred ponedeljkovim sestankom in jih prepričal, da Veselinovičev odstop sprejmejo. Ministrica Katarina Kresal pa je menila, da bi moral Križanič svojo domnevno vlogo pri odločitvi nadzornega sveta pojasniti; na vprašanje, ali je šlo za politični pritisk, pa je dejal: »Pristojnost in odgovornost za takšno odločitev je stvar nadzornega sveta. Jaz pač upam, da vsak nadzorni svet deluje strokovno, kaj več pa bi bile špekulacije.«

Vmešavanje politike

Opozicija je, kot po navadi, ostra. »Odstop je posledica političnih pritiskov,« meni nekdanji minister za gospodarstvo iz vrst SDS Andrej Vizjak. »Tako, kot je prišel na mesto predsednik uprave, tako je tudi odšel. Politika je odločila, da je to mesto zasedel, in politika je odločila, da naj s tega mesta odide. To je žalostno, saj gre za izjemno pomembno finančno institucijo.«

Gregor Golobič pa je poudaril, da je država večinski lastnik te banke. »Banke niso ladje v državni lasti, ki so jih zaplenili somalski pirati. Nekateri bi očitno to radi, vendar vlada tega ne more dopustiti. Prav je, da bi se sprijaznili s tem, da je predpostavka kapitalizma, o kateri ti ljudje radi govorijo, spoštovanje lastninskih pravic. Ampak tudi država, dokler je lastnica, ima pravice in tudi odgovornost. In če ne opravlja vloge, ki jo zakon predpisuje največjemu lastniku, potem se vmešava nekdo drug. Gre za legitimne interese zavarovanja premoženja države in za davkoplačevalski denar!« je poudaril Golobič.

Kaj bo s spornim posojilom?

Katarina Kresal meni, da je bilo »korektno in etično, da je Veselinovič ponudil svoj odstop, saj je s tem presekal žgočo politično debato. Žal pa istega koraka niso zmogli preostali člani uprave, čeprav so vse odločitve sprejemali soglasno.« Kresalova se ne strinja, da je Veselinovič odstopil zaradi reprogramiranja kredita Infond Holdingu, temveč zato, ker je ocenil, »da politična gonja resnično škodi kredibilnosti banke«.

Podaljšanje spornega kredita bo sicer kmalu spet na dnevnem redu, a se v vladi strinjajo, da so tokrat pravila igre jasnejša. Kresalova je povedala, da »težko ocenjuje, kaj bosta glede reprogramiranja storila nadzorni svet oziroma uprava«. »Res pa je, da so se zakonske podlage za izdajo jamstev v tem času spremenile, in vse kaže na to, da bo verjetno odločitev tokrat drugačna,« je dodala Kresalova. Gregor Golobič pa meni, da je »vlada sprejela nedvoumna stališča, in pričakujemo, da jih bodo organi banke upoštevali«.

Razpis da ali ne

Medtem ko minister Matej Lahovnik vztraja, da je javni razpis najboljša možnost za iskanje novega predsednika uprave NLB, ministra Gregor Golobič in Mitja Gaspari poleg te omenjata še druge, v svetu uveljavljene prakse. Kresalova meni, da so na voljo »javni razpisi, neposredna pogajanja in neposredni izbori«, odločitev pa prepušča presoji nadzornega sveta in dodaja: »Predvsem si želim, da bi največja slovenska banka čim prej dobila stabilno vodstvo. Vsi ti viharji ji zagotovo ne koristijo, predvsem ne v času izdaje obveznic za 2,5 milijarde evrov.«

Iz sredine tiskane izdaje časnika Delo.