Ljubljana - Čeprav je po imenih nekaj manj zveneč kot minula leta, bo velenjski turnir svetovne serije pro tour, s katerim se bo danes začelo novo koledarsko leto vrhunskih turnirjev, vseeno na zavidljivo visoki kakovostni ravni. Izrazitega favorita za končno zmago ni, čeravno bi morda kdo pripisal več možnosti olimpijskemu prvaku iz Aten Korejcu Seung Min Ryuju, kak privrženec kitajske šole pa bi stavil na devetega igralca sveta Shuaija Haa. Namiznoteniška elita je namreč polna presenečenj, o zmagi ali porazu pa odločajo malenkosti, včasih tudi sreča.

Slovenska odprava bo v rudarskem mestu boje za vrhnje uvrstitve opazovala od daleč, kajti za naše igralce in igralke je turnir premočan. Kvalifikanti bodo malodane vso energijo pustili že v predtekmovanju, s pravico gostiteljev neposredno uvrščeni na glavni turnir s po 64 igralci oziroma igralkami pa bodo težko preživeli prvo izločilno kolo. Glavno poslanstvo skrbno pripravljenega tekmovanja bo za domače torej pomembna učna ura z nabiranjem izkušenj. Medtem ko selektorica ženskega dela ekipe Andreja Ojsteršek Urh realno ne more upati na kakršnokoli presenečenje, saj bo s pomlajeno zasedbo bdela nad obetavnimi najstnicami, ima selektor Bojan Rak vsaj eno vroče železo v rokah - Bojana Tokiča. »Žalosti me porazno stanje slovenskega namiznega tenisa, ko nimamo niti za najnujnejše, sprašujem se, kaj naši dosežki sploh veljajo, če je kljub močno preseženim tekmovalnim ciljem na voljo čedalje manj denarja. Na tak način se ne da delati in napredovati,« je Raka zadela kruta realnost in ni mogel razumeti, da za Velenje niso mogli spraviti skupaj niti nekaj dni skromnih priprav.

Povsem drugačno zgodbo piše Bojan Tokič. Ko je pred leti postavil na prvo mesto namizni tenis, je življenje povsem podredil tekmovalnemu napredku. Uspelo mu je in postal edini »pravi« profesionalec med Slovenci. Kot profesionalec se je pripravil tudi za Velenje. »Dober teden sem na vrhunski ravni treniral z nemško reprezentanco A in B, zato sem zelo zadovoljen. Domače priprave z dr. Miranom Kondričem sem nadgradil ob nemškem kondicijskem trenerju, v igri pa smo pilili posamezne elemente igre,« ni obžaloval trdega dela v »nemškem« slogu trenutno 44. igralec sveta. O pričakovani uvrstitvi v Velenju ni želel ugibati. »Ne maram takšnih kalkulacij, zato nisem računal, do kod bi lahko prilezel ob letošnji konkurenci. Zame bo vsak igralec iz kvalifikacij enako vreden, pa čeprav je na lestvici uvrščen mnogo nižje. Prijavljena konkurenca je kljub manj Kitajcem močna, nikomur ne bo nič padlo z neba. Nikogar ne bom podcenjeval, razpoloženje pa mi dvigujeta zavest, da sem dobro pripravljen in vrnitev v Velenje, kjer sem bil zadnji dve leti uspešen. Najbolj si želim dobre igre, s katero bi razveselil sebe in zveste gledalce, ki pridejo navijat v Rdečo dvorano,« si je za letošnji nastop v Velenju zamislil Tokič, zaradi dveh odpovedi po novem osmi nosilec turnirja.

Iz tiskane izdaje Dela.