Prav neverjetno je, kako se Karlu Erjavcu vedno znova uspe postaviti v ospredje političnega dogajanja na Slovenskem. Volitve so bile septembra, zdaj je že november, vlada pa se nikakor ne more spraviti skupaj. Ko je že vse kazalo, da bo predlagani mandatar končno lahko predstavil svojo vladno ekipo, se je od nekod pojavil užaljeni predsednik Desusa in zahteval »enakopravno obravnavo«. Izvršni odbor Desusa, na katerem naj bi Erjavec sporočil svojo odločitev o tem, ali sprejme ponudbo vodenja ministrstva za delo, je kar zasenčil formalno sicer mnogo pomembnejši dogodek - parafiranje vsebinskega dela koalicijske pogodbe. Svoj podpis je prispeval tudi Erjavec. Ministrske ponudbe pa seveda ni sprejel.

Tako je šel v nič še en teden dragocenega časa, ko se je nastajajoča vlada namesto s prihajajočo gospodarsko krizo ukvarjala s Karlom Erjavcem. Še opozicija se je naveličala čakanja. Ljudska stranka je sporočila, da tudi ona podpira Pahorja za mandatarja, in celo predsednik SDS se je pritožil, da jih Pahor pravzaprav sploh ni prosil za podporo.

 

Tako bodo, kot kaže, poslanci SDS edini, ki ne bodo podprli novega mandatarja. Nekaj časa se je ugibalo, ali bi lahko podporo odrekel tudi Desus, če predsednik stranke Karl Erjavec ne bi našel skupne besede s predlaganim mandatarjem Borutom Pahorjem. A tudi če bi bil Erjavec proti, njegovi poslanci gotovo ne bi bili.

 

Sestava nove vlade pa je še vedno v zraku. Erjavčevi manevri so preprečili Pahorjevo namero, da bo ob glasovanju o njem kot mandatarju znana tudi kadrovska sestava njegove vlade. Čeprav so njeni obrisi že precej trdni, pa brez dogovora o ministrski usodi Erjavca ni mogoče predstaviti dokončnega seznama prihodnjih ministrov. In dokler seznam ni dokončen, so možne še marsikakšne spremembe.

 

Ali bo Erjavec minister, ni danes nič bolj jasno kot je bilo pred sestankom izvršnega odbora. Predsednik Desusa, ki si je sredi delovnega tedna vzel dopust, se zdaj namerava čez vikend pospešeno pogajati o kadrovski sestavi vlade.

 

Časi so težki, potrebni so kompromisi, je ugotavljal Erjavec. Če bi to ugotovil kakšen teden ali dva prej, bi prihranil marsikakšno težavo novi koaliciji, vladi in tudi svoji stranki, njegov javnomnenjski ugled pa ne bi tako strmo drvel navzdol.