Debeljak: Država naj se odloči sama - cena je ugodna
Ljubljana - Sindikat delavcev trgovine Slovenije nasprotuje nameravani prodaji Mercatorja in poziva državo k ukrepanju.
"Država naj odkupi nazaj delež v Mercatorju, ki sta ga leta 2005 prodala Kad in Sod, ter vzpostavi prvotno stanje," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani predlagal sekretar sindikata
Ladislav Kaluža.
Kot pravi Kaluža, bi si z odkupom deleža v Mercatorju, ki je bil prodan leta 2005,
"tisti, ki so sodelovali pri prodaji, na nek način vsaj malo oprali ime, Mercatorju pa zagotovili stabilen in dolgoročen razvoj".
Kaluža sicer priznava, da lahko lastniki prosto razpolagajo s svojim lastniškim deležem, a opozarja, da je bil Mercator leta 2005 prodan netransparentno, pod mizo.
"Prodajalci so takrat zagotavljali, da bo s prodajo Mercator ostal v slovenskih rokah, napoved prodaje s strani Pivovarne Laško in Infond Holdinga pa zdaj te besede demantira," je poudaril.
Prodaja Mercatorja ima po Kaluževih besedah lahko velike dolgoročne posledice, zlasti za prehrambeno industrijo, saj je na Mercatorjevih policah največ slovenskega blaga. Strinjal se je tudi predsednik sindikata delavcev trgovine
Franci Lavrač, ki meni, da se s prodajo Mercatorja
"igramo s 100.000 ljudmi v industriji, ne samo z zaposlenimi v Mercatorju". Socialne stiske bi lahko bile po Lavračevih besedah v primeru prodaje Mercatorja tujcem neverjetne.
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere član je sindikat delavcev trgovine,
Dušan Semolič je opozoril na posledice, ki bi jih v primeru prodaje Mercatorja čutila celotna veriga živilskopredelovalne industrije.
"Ne more nam biti vseeno. Zagotovo bo prišlo do sprememb strukture ponudbe," je poudaril.
Semolič zaradi vse več odprtih vprašanj tako glede Mercatorja kot finančne krize pričakuje čim prejšnje konstituiranje vlade in začetek dela po njegovem treh najbolj državotvornih ministrstev - za gospodarstvo, za finance in za delo.
"Treba je takoj vzpostaviti vlado, ki naj začne delati in poišče odgovore na odprta vprašanja," je dejal predsednik ZSSS.
Pri Mercatorju mora država po Semoličevem prepričanju odigrati svojo vlogo.
"Prosti trg ni univerzalno zdravilo za vse probleme. Država ne sme pustiti lastnikom kapitala, da počno vse, kar se jim zljubi," je še poudaril Semolič in dodal, da bo v primeru prodaje Mercatorja nastala velika škoda, katere ceno bodo plačali delavci.
Debeljak: Država se bo sama odločila o morebitnem odkupu Mercatorja Predlog sindikata delavcev trgovine, da bi država nazaj odkupila delež v Mercatorju, je po besedah predsednika uprave Mercatorja
Žige Debeljaka "odločitev države". Če bi se odločila, da bi želela imeti kontrolni delež, pa je ta trenutek po njegovi oceni verjetno pravi.
"Delež je naprodaj, cena pa zaradi razmer na svetovnih borzah ugodna," je dejal.
Namere nekaterih lastnikov Mercatorja o prodaji deleža v družbi Debeljak sicer ne komentira, saj lahko lastniki prosto razpolagajo s svojim deležem. Mercator pa je po njegovih besedah sposoben nadaljevati samostojen razvoj, zato ni potrebno, da postane podružnica neke tuje trgovske verige.
Postopki morebitne prodaje Mercatorja po Debeljakovih besedah ne bodo vplivali na samo ponudbo trgovca. Prav tako je po njegovih besedah odveč vsakršen strah pred izgubo delovnih mest v Mercatorju.
"Trgovina ni proizvodnja, ki se jo da preseliti v tujino. Trgovina je lokalna dejavnost," je poudaril.
Odnosi z dobavitelji so po Debeljakovih besedah temeljni del trženjske strategije vsakega trgovca. Uprava Mercatorja podpira lokalno proizvodnjo, saj kar 70 odstotkov proizvodnje namenjajo slovenskim dobaviteljem, sodelujejo pa z okoli 2000 dobavitelji.
"Kakšna bi bila strategija morebitnih drugih trgovcev do dobaviteljev, je težko ocenjevati, velja pa, da vsak trgovec primarno podpira svoje lokalne partnerje," je povedal prvi mož Mercatorja in dodal, da pa
"bi to verjetno imelo nek vpliv na obseg sodelovanja".
"Kakšen, je težko reči, ker je to odvisno od strategije posameznega trgovca," je dejal Debeljak.
Debeljak je še dejal, da je Mercator zelo vpet v slovensko okolje, podpira številne projekte in organizacije različnih aktivnosti.
"Menimo, da je pomembno, da vlagamo nazaj v okolje, iz katerega črpamo. V kakšni meri bi morebitni tuji večinski lastnik v Sloveniji deloval, je odvisno od njegove strategije."
Janša: Napoved prodaje Mercatorja je politični pritisk
Predsednik vlade
Janez Janša meni, da potrebe po prodaji Mercatorja ni, če lastnik trdi, da ni v finančnih težavah. Napoved prodaje Mercatorja s strani skupine Pivovarna Laško in Infond Holdinga je zato po njegovih besedah politični pritisk.
"Gre izključno za politični pritisk, ki se naslanja na določene dikcije v koalicijski pogodbi. Te obetajo, da bo prihodnja oblast delala razliko med neupravičenim bogatenjem in kaznivimi dejanji. Po našem mnenju je lahko prišlo do neupravičenega bogatenja samo s kaznivimi dejanji," je po seji vlade zatrdil Janša.
Pri vprašanju neupravičenega bogatenja je po Janševem prepričanju ključno vprašanje, kako je nekdo prišel do premoženja, s katerim je plačal "takšno ali drugačno ceno" za velike deleže v podjetjih.
"Sta samo dve možnosti - ali je do tega premoženja prišel zakonito ali nezakonito." Kritično je Janša nastopil do predloga koalicijske pogodbe. Če bo ta podpisana v predlagani obliki, bo na področju neupravičenega bogatenja omogočala "sivo cono", na podlagi katere ne bo ovir za takšno ravnanje in tudi ne bo preganjano. V koalicijski pogodbi je po njegovih besedah veliko takšnih pomanjkljivosti.
Glede predloga sindikata delavcev trgovine, da naj država nazaj odkupi delež v Mercatorju, ki ga je prodala leta 2005, je Janša dejal, da
"vlada ni nikoli prodajala Mercatorja in nima potrebe, da bi ta delež kupovala". Janša ne želi ugibati, koliko bi morebitni kupec lahko odštel za približno 48-odstotni delež v Mercatorju, ki ga nameravata prodati skupina Pivovarna Laško in Infond Holding.
"Običajno je realna tista cena, ki jo nekdo plača. Ali je to tudi dejanska vrednost nekega deleža ali podjetja, pa je drugo vprašanje," je poudaril.
Bojan Šrot: Nič ne bi bilo narobe, če bi država odkupila Mercator
Napoved prodaje Mercatorja še ne pomeni, da bo prišlo do prodaje družbe tujcem, je danes na novinarski konferenci dejal predsednik SLS
Bojan Šrot. Kot je dejal, ima tudi država možnost ukrepati.
"Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi država, v neki skrajni točki, odkupila delež v Mercatorju," je dejal.
Šrot meni, da bi morala država delež v Mercatorju odkupiti po tržni ceni. Po njegovem mnenju bi prodaja Mercatorja slovenski živilskopredelovalni industriji zagotovo povzročila določene težave.
"Lahko bi se zgodil domino efekt," je opozoril in dodal, da bi morali o teh stvareh dobro premisliti in se pametno odločiti.
"Mislim, da je dobro in pomembno za slovensko gospodarstvo, da v slovenski lasti ostanejo nekatere največje slovenske gospodarske družbe, kot so Mercator, Krka, Gorenje in še kakšno," je zatrdil Šrot in pojasnil, da stranka ne odstopa od svojih zavzemanj v preteklosti.