Ljubljana - Poslanska skupina SLS bo podprla predlog predsednika republike Danila Türka, da DZ za mandatarja za sestavo nove vlade izvoli Boruta Pahorja, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik SLS Bojan Šrot. Kot je poudaril, si v SLS želijo, da se vlada zaradi trenutne finančne krize čim prej oblikuje in začne z delom.

Šrot je prepričan, da je podpora mandatarju logična in državotvorna odločitev. "Čas je za državotvorne stranke, ne pa za državotvorne resorje," je pojasnil. Dodal je, da se dela škoda, ker se bolj govori o tem, katero ministrstvo bo zasedel kateri od predsednikov strank, namesto da bi se govorilo o tem, kakšni bodo ukrepi v primeru morebitne gospodarske krize.

Predsednik SLS je opozoril, da je od volitev minilo že dva meseca, "pa ni niti mandatarja, ki bo verjetno izvoljen v petek, niti vlade". "Če prištejemo še 100 dni miru za vlado, potem bomo skoraj pol leta brez operativne vlade," je dejal in pojasnil, da bi bilo v času ekonomske blaginje drugače, sedaj pa je treba sprejemati hitre in tudi radikalne ukrepe.

Po Šrotovih besedah bo imela stranka prihodnji teden klavzuro, na kateri se bo sestalo širšo vodstvo. Na klavzuri bodo preučili tudi koalicijsko pogodbo, je pojasnil in zatrdil, da bo SLS konstruktivna in proaktivna opozicija.

Glede draginjskega dodatka je predsednik SLS povedal, da draginjski dodatek ni pravičen do vseh, ker zagotavlja eksistenco zgolj določenemu sloju prebivalstva. Prepričan je, da je to delitev povolilnega plena, ne pa socialna dajatev, ki blaži stiske.

Po Šrotovem mnenju bi morali dati dodatek vsem, ki imajo prejemke nižje od 500 evrov, tudi zaposlenim. Poudaril je tudi, da bi morali pri draginjskem dodatku upoštevati ne zgolj en prejemek, npr. pokojnine, ampak vse prejemke in prihodek na družinskega člana.

Kot je pojasnil, bodo poslanci SLS najprej ukrepali v fazi sprejemanja zakona. Ob tem je izrazil upanje, "da bo koalicija sprevidela, da je rešitev krivična". Dejal je, da bo glede dodatka "verjetno kaj rekel tudi državni svet". V primeru, da bo zakon sprejet, pa bo SLS verjetno ukrepala s presojo ustavnosti zakona, "saj bo privilegiran zgolj del populacije," je pojasnil Šrot.

Vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik pa je dejal, da bodo v fazi sprejemanja zakona pripravljeni ustrezni amandmaji. Glede delovnih teles je pojasnil, da v DZ poteka zaključno dogovarjanje. "Po skoraj usklajenem predlogu bo SLS predsedovala odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano," je povedal in dodal, da bo stranka dobila še podpredsedniško mesto v treh odborih ter imela predstavnike v vseh delovnih telesih.

Predsednik SD Borut Pahor ni iskal podpore SDS, je strankino odločitev, da v petek Pahorja ne bodo podprli za mandatarja, na novinarski konferenci po seji vlade komentiral predsednik vlade in SDS Janez Janša. SDS v konkretnem primeru ni bila povabljena k pogajanjem in je tudi nihče ni prosil za podporo, je dodal.

Po njegovih besedah se po daljšem obdobju uveljavlja vzorec izključevanja. Najave o povezovalni politiki ga presenečajo, "če je že v začetku vgrajeno izključevanje", je dejal in dodal, da ni težko povezovati enako mislečih.

Sicer pa po njegovih besedah predvidena večina ni ogrožena, saj odločajo poslanci. Ne more se zgoditi, da v državnem zboru ne bi funkcionirala koalicija štirih izrazito levih strank, ne glede na konkretne dogovore o zasedbi ministrskih mest. Kot je dodal, so z DeSUS v koaliciji imeli precejšnje probleme ravno zaradi ideološke orientacije njenih poslancev.

Kandidatu se obeta zadostna podpora poslank in poslancev

Poslanke in poslanci bodo v petek na tajnem glasovanju odločali o izvolitvi predsednika SD Boruta Pahorja za novega mandatarja za sestavo prihodnje vlade, ki ga na to funkcijo predlaga predsednik države Danilo Türk. Kljub negotovi usodi koalicijskih pogajanj se kandidatu obeta zadostna podpora poslank in poslancev.

Kandidat za mandatarja za izvolitev na tajnem glasovanju potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej 46. Pri izvolitvi mandatarja zapletov ni pričakovati, saj bo Pahorja po napovedih podprlo zadostno število poslank in poslancev. Tako so mu podporo med drugim napovedali poslanci strank tako imenovanega levega trojčka, SD, Zares in LDS, ki bodo sestavljali prihodnjo koalicijo.

Pahorja bodo podprli tudi poslanci DeSUS, čeprav še ni znana usoda koalicijskih pogajanj med Pahorjem in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Zataknilo se je namreč pri usklajevanjih o vodenju posameznih ministrskih resorjev, saj prihodnji mandatar Erjavcu ponuja vodenje ministrstva za delo, predsednik DeSUS pa vztraja pri enem izmed tako imenovanih državotvornih resorjev. Poslanci DeSUS so medtem napovedali, da bodo vztrajali pri vstopu v vladno koalicijo, prav tako pa podprli Pahorjevo kandidaturo

Svojo podporo bo Borutu Pahorju namenila tudi poslanska skupina SLS, ki bo podprla predlog predsednika republike Danila Türka, da DZ za mandatarja za sestavo nove vlade izvoli Boruta Pahorja.

Prihodnji mandatar lahko računa tudi na podporo poslancev nacionalne stranke, ki jo je po pogovorih s predsednikom republike Danilom Türkom izrazil predsednik SNS Zmago Jelinčič.

Odgovornost za podporo na strani predvidene koalicije?

Po drugi strani pa podporo kandidatu za mandatarja odrekajo poslanci SDS, saj je bilo po njihovem mnenju, kot je dejal vodja poslanske skupine Jože Tanko, v pred- in povolilnem času "vgrajenega izjemno veliko izključevanja". V SLS pa menijo, da je odgovornost za podporo mandatarju na strani predvidene koalicije. "Če bo kdo od poslancev želel podpreti mandatarja, bo to tudi storil," je dejal vodja poslanske skupine ljudske stranke Jakob Presečnik.

Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, Roberto Battelli in Laszlo Göncz, sta po pogovoru s predsednikom republike povedala, da čakata na dokončno besedilo koalicijske pogodbe. Če bodo pripombe obeh skupnosti upoštevane, Göncz "ne vidi razloga", da ne bi podprl Pahorja, Battelliju pa bo Pahorja "lažje podpreti".

Pahorja je za mandatarja v ponedeljek predlagal predsednik republike Türk, potem ko so Socialni demokrati na parlamentarnih volitvah 21. septembra dosegli relativno zmago. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, saj je Pahor po njegovih besedah pomemben slovenski politik in povezovalna osebnost.

Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Imenovanje ministrov 15 dni po izvolitvi

Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.

Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Na petkovi seji državnega zbora bodo poslanke in poslanci predvidoma ustanovili tudi parlamentarna delovna telesa. Predstavniki poslanskih skupin so namreč na seji kolegija predsednika DZ Pavla Gantarja v ponedeljek pripravili predlog odloka o ustanovitvi delovnih teles, ki predvideva oblikovanje enakih delovnih teles kot v preteklem mandatu.

Glede števila mest posameznih poslanskih skupin v delovnih telesih in razdelitvi predsedniških in podpredsedniških funkcij v njih usklajevanja še tečejo, dokončni dogovor pa naj bi dosegli na današnji seji kolegija. S potekom ustanavljanja pa niso zadovoljni v SDS, kjer predlogu očitajo nesorazmernost in neusklajenost s parlamentarnim poslovnikom.

Državni zbor bo v petek na predlog kolegija odločal tudi o imenovanju nove generalne sekretarke DZ. Ime kandidatke še ni znano, šlo pa naj bi za strokovnjakinjo, ki ni politično prepoznavna.