Ljubljana - Lastniška sprememba, kakršno so v sredo napovedali lastniki polovice Mercatorja, bi lahko pomembneje vplivala na poslovanje te trgovske skupine, posebno če bi bil kupec pivovarskega deleža tuja trgovska veriga. O tem smo povprašali šefa uprave družbe, s katero nameravajo trgovati, vendar smo dobili vsebinsko izjemno skope odgovore. Novi lastnik, pravijo v Mercatorju, bi moral v skladu s slovensko prevzemno zakonodajo izvesti prevzem družbe. S tem bi verjetno postal večinski lastnik družbe, Mercator pa odvisni sestavni del druge trgovske verige. To bi lahko pomembno vplivalo na strateške usmeritve in poslovanje Skupine Mercator.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, ki je v vsej svoji dosedanji karieri na čelu največjega trgovskega sistema vestno spoštoval pravilo, da je zgolj upravljalec in ne lastnik premoženja, da je »najeta delovna sila«, ki se ne vmešava v premetavanje deležev družbe in z njim povezane interese, o lastnikih pa ne izreče žal besede, se je pred poldrugim tednom v pogovoru za Dnevnik izneveril svojemu načelu. Potarnal je o nestabilni lastniški strukturi Mercatorja in o tem, da se bo morala prevesiti v eno od treh možnih smeri: da bo skupina lastnikov s Pivovarno Laško na čelu prevzela Mercator, da ga bo četrtino prodala tujemu finančnemu ali strateškemu lastniku ali da ga bo prevzel tuji trgovec. Zadnjo možnost je Debeljak s široko utemeljitvijo odločno odklonil. Kot da bi posvaril pred tem, kar so dober teden pozneje napovedali njegovi lastniki.

Zdaj Debeljak za medije ni več dosegljiv, njegova služba za stike z javnostjo pa je na številna novinarska vprašanja - po mrzličnem usklajevanju - odgovorila z enotnim sporočilom: da je »Skupina Mercator kot največje trgovsko podjetje v širši regiji in največje slovensko podjetje sposobna samostojno nadaljevati razvoj ter uresničevati poslovno vizijo in začrtane strateške usmeritve«. Da torej ne potrebuje lastniškega patronata tuje trgovske verige. Svojo trditev je utemeljila z navedbo svojih strateških izhodišč in poslovnih dosežkov (o katerih smo mediji sproti poročali). »Uprava zato z vidika poslovnih interesov družbe kot pozitivne podpira tiste spremembe lastniške strukture, ki zagotavljajo možnost stabilnega dolgoročnega uresničevanja začrtanih strateških in razvojnih usmeritev Skupine Mercator kot samostojne vodilne trgovske družbe v regiji JV Evrope,« končuje sporočilo.

Sindikati kličejo na pomoč državo

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je za četrtek sklicala novinarsko konferenco na temo prodaje Mercatorja. Kot je za Delo povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič, je mnenje sindikata do prodaje izrazito odklonilno, ker bi »taka lastniška sprememba prizadela standard na tisoče delavk, ki delajo v Mercatorju, pa tudi zaposlene v celotni živilskopredelovalni industriji. Nesporno je: če bi podjetje prišlo v roke tujcev, bi bila to katastrofa.« Semolič pravi, da bi morala nemudoma poseči država in z vsemi možnimi pravnimi sredstvi, morda tudi z lastniškim vstopom v Mercator, preprečiti nameravano prodajo družbe tujcu.

»Če bi večinski delež Mercatorja odkupila velika tuja trgovska veriga, ki ima lastne potenciale, bi bile lahko posledice za delavce usodne, ker bi nekatere poslovne funkcije postale nepotrebne,« se bojijo tudi v sindikatu delavcev Mercatorja, ki deluje v okviru KS 90. Domnevajo, da bi novi lastnik odpuščal delavce v službah, kjer bi se delovna mesta podvajala, za nekatere dejavnosti znotraj trgovine pa morda ne bi imel več interesa. »Prepričani smo, da je napovedana prodaja Mercatorja tujemu ali domačemu kupcu širši družbeni problem, ki kliče po nujnem angažiranju države.«

Ekonomist Maks Tajnikar jemlje prodajo Mercatorja tujemu strateškemu lastniku zelo resno; trdi, da podjetja iz kroga Pivovarne Laško (PIL) v tem trenutku pravzaprav nimajo drugega izhoda, kot je ta, ki so ga pompozno naznanili. Iz Mercatorja morajo izstopiti, ker ga prevzeti pač ne morejo (»še Pivovarne Laško ne morejo prevzeti, kako bi Mercator!«), po drugi strani pa za svojo konsolidacijo znotraj PIL potrebujejo denar. »So se pač odločili, da je bolje biti gospodar vsaj v Laškem.« Tajnikar je prepričan, da so že nekaj časa nabirali denar v različnih manjših transakcijah. Kako je v resnici z zadolženostjo podjetij iz tega kroga, pa je težko reči - zaradi medsebojne sukcesivne lastniške prepletenosti, po kateri z relativno majhnim deležem na koncu nadzirajo celotno firmo. Zato je povsem mogoče, da s prodajo Mercatorja pokrijejo vse dolgove. Vprašanje pa je, koliko bodo dobili za Mercator, je skeptičen Tajnikar. Vstop tujega lastnika bi po ekonomistovem mnenju močno prizadel predelovalno industrijo, vendar druge možnosti - urgence države - ne vidi; upoštevaje hudo potrebo po denarju, bi Laščane še najbolj zadela, če jim prodaje ne bi dovolila.

(Iz četrtkove izdaje Dela)