Ljubljana - »To je korak v pravo smer,« je o nameravani prodaji skoraj polovice Mercatorja na javnem razpisu povedal direktor Urada za varstvo konkurence (UVK) Jani Soršak. Ker je urad pred dnevi s sklepom dovolil le prodajo 23-odstotnega deleža Mercatorja v lasti Infonda Holdinga, bodo morali za tako dovoljenje zaprositi še lastniki preostanka 48,34-odstotnega deleža (približno dva odstotka ima še Infond Holding, dobrih 23 odstotkov pa Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska). Kot je zaznati iz podtona, jih varuh konkurence pri prodaji ne bo oviral.

Kaj to pomeni za postopke pred uradom? S trenutkom, ko bodo družbe iz kroga Pivovarne Laško prodale celotni delež Mercatorja, se bo postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence ustavil. Hkrati pa bo urad začel nov postopek, v katerem bo vzel pod drobnogled novega lastnika (če bo en sam ali če bodo to povezane osebe). Če bi bil to kupec iz EU in bi koncentracijo priglasil v Bruslju (organi komisije so pristojni za presojo koncentracije, če ta preseže pet milijard evrov letnega prometa), bi pri presoji lahko sodeloval tudi slovenski UVK. Če bi se kot najugodnejši ponudnik izkazala družba z območja nekdanje Jugoslavije, bi bila presoja skladnosti koncentracije izključno na UVK.

 

Soršaku je včeraj že prišla na ušesa razlaga Boška Šrota na tiskovni konferenci, češ da je za prodajo pravzaprav kriv UVK, ker da je zganjal teror nad Laščani. »To je absurdna in deplasirana izjava gospoda Šrota. Z velikim obžalovanjem ugotavljamo, da smo takih v preteklosti dobili že veliko.« Napoved odškodninske tožbe pa varuh razume zgolj kot nadaljevanje pritiskov na njegov urad. Razen pavšalnih navedb, pravi, niso Laščani predložili nobenega utemeljenega dokazila o nastali škodi, urad tudi ni storil ničesar protipravnega.

 

Lahovnik: Slovenski kupci nimajo dovolj denarja

 

»Z odločitvijo za javni razpis je Pivovarna Laško zdaj državi povedala, kako - če že - je treba prodajati Mercator,« je dejal ekonomist, poslanec stranke Zares in dober poznavalec dogajanja okrog Mercatorja Matej Lahovnik. Meni, da je poteza pričakovana, ne verjame pa, da ni vsaj malo povezana s finančno krizo. Po Lahovnikovem mnenju želi skupina iz Laškega konsolidirati osnovno dejavnost in utrditi svoj položaj med krizo (v nasprotju z Istrabenzom, ki prodaja Mercator zato, ker rešuje svoj obstoj).

 

Poteza je s stališča pivovarskega koncerna logična, pomeni pa veliko nevarnost za slovensko živilskopredelovalno industrijo. Lahovnik: »Ne verjamem, da bi se lahko pojavil potencialni kupec iz Slovenije. Ne vidim nikogar, ki bi v tem trenutku lahko zbral dovolj denarja za nakup, niti banke takega prevzema niso sposobne sfinancirati. Torej bo kupec verjetno iz tujine, nemara kakšna tuja multinacionalna veriga, kot je, denimo, Carrefour.« Razlog je preprost: Mercator je ena najzanimivejših prevzemnih tarč v Sloveniji, saj ima dobro razpredeno prodajno mrežo na območju nekdanje Jugoslavije, ima trgovske centre na odličnih lokacijah. »Dvomim, da bi se Laščani odločili prodajati na pamet, ne da bi vsaj malo potipali interes pri potencialnih kupcih v tujini.«

 

Teoretično je po Lahovnikovem mnenju seveda mogoče, da Laščani predvsem taktizirajo, češ, poglejte, kaj se lahko zgodi, če prodamo Mercator tujcu. Vsi vedo, da bo učinek na živilskopredelovalno industrijo izrazito negativen, posebno med krizo. Tuje multinacionalke namreč vztrajajo, da morajo dobavitelji dosegati določeno ekonomijo obsega, ker kupujejo samo v zelo velikih količinah, da zadovoljijo celotno svojo trgovsko mrežo, hkrati pa dosegajo najnižje povprečne nabavne stroške. Dobavitelj mora biti tako velik, da se lahko vključi v takšno mrežo. Slovenska živilskopredelovalna industrija pa je razdrobljena, premalo povezana, v tem časih pa še sploh premalo pripravljena na take izzive. (Več o tem v sredini izdaji Dela)


Mercator: Prodaja deleža bi lahko vplivala na poslovanje

 

Uprava Mercatorja za komentiranje odločitve lastnikov glede prodaje njihovih deležev v družbi ni pristojna, so sporočili iz družbe, kjer pa menijo, da bi lahko prodaja skoraj polovičnega deleža drugi trgovski družbi pomenila, da bi Mercator postal odvisni del druge trgovske verige, kar bi lahko vplivalo na poslovanje družbe.

 

Kot je uprava Mercatorja danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, bi moral kupec Mercatorja - po nakupu dobrih 48 odstotkov Mercatorja, ki jih skupaj prodajata Pivovarna Laško in Infond Holding - objaviti prevzem, s čimer bi "po veliki verjetnosti postal večinski lastnik družbe". Tako bi Mercator postal odvisni sestavni del druge trgovske verige, kar bi lahko pomembno vplivalo na strateške usmeritve in poslovanje celotne skupine Mercator.

 

Uprava družbe meni, da je Mercator "kot največje trgovsko podjetje v regiji in največje slovensko podjetje sposoben samostojno nadaljevati razvoj ter uresničevati poslovno vizijo in začrtane strateške usmeritve". Uprava podpira takšne spremembe lastniške strukture, "ki zagotavljajo možnost stabilnega dolgoročnega uresničevanja začrtanih strateških in razvojnih usmeritev skupine Mercator kot samostojne vodilne trgovske družbe v jugovzhodni Evropi".