Ljubljana - Skupina Pivovarna Laško bo prodala svoj 23,33-odstotni delež v Mercatorju, je na današnji novinarski konferenci povedal prvi mož Laškega Boško Šrot. Ob tem je dejal, da bodo svoj delež prodali na mednarodnem razpisu, skupaj z Infond Holdingom, 25-odstotnim lastnikom Mercatorja.

Šrot je tudi napovedal, da glavni razlog za prodajo ni finančna kriza, ampak so se za prodajo po njegovih besedah odločili, "ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško".

 

Predsednik uprave Laškega in posredni lastnik družbe Infond Holding, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško in lastnik 25 odstotkov Mercatorja, je napovedal tudi odškodninsko tožbo zoper državo.

 

Skupina Pivovarna Laško je lastnik 23,33 odstotka Mercatorja, in sicer ima Pivovarna Union v lasti 12,33 odstotka delnic, Pivovarna Laško 8,43 odstotka, Radenska pa 2,57 odstotka.

Razpis za prodajo v roku enega tedna

Skupina Pivovarna Laško in Infond Holding bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju. Razpis bo po besedah Šrota objavljen v roku enega tedna, iskali pa bodo ravnotežje med ceno in možnostjo razširjenega asortimana Laškega.

Pivovarna Laško in Infond Holding sta se za mednarodni javni razpis, ki bo predvidoma zaključen do konca marca prihodnje leto, odločila iz poslovnih razlogov, saj lahko na ta način dosežeta pri morebitnih interesentih najboljše pogoje. Šrot poudarja, da Mercatorja ne bodo prodajali finančni instituciji, temveč trgovcu, "Želimo, da nam kupec Mercatorja odpre trgovske poti," pravi.

Infond Holding, ki je v minulih dneh sicer dobil dovoljenje varuha konkurence za prodajo Mercatorja avstrijskemu Raishopu, se je za skupen nastop s Pivovarno Laško pri prodaji odločil zato, ker ni jasno, kako bi se v času mednarodne finančne krize na prodajo deleža Infond Holdinga odzvali Avstrijci. Kot je zatrdil direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar, bi se lahko kupec zaradi spremenjenih razmer na trgu odločil, da deleža v Mercatorju ne bi odkupil po sklenjeni pogodbi. "Zato smo skupaj s Pivovarno Laško pristopili k prodaji skupnega deleža, s ciljem iztržiti čimveč," je zatrdil Rutar.

Raishop Holding spremlja dogajanje okrog Mercatorja

Raishop Holding ne želi komentirati odločitve o prodaji deleža Mercatorja na mednarodnem razpisu. V družbi niso želeli ne zanikati ne potrditi, da jih poleg deleža Infond Holdinga v Mercatorju zanima tudi delež Laškega v "najboljšem sosedu." Kot je povedal Tomaž Zaviršek iz družbe Vitoma PR, ki skrbi za odnose za javnostmi družbe Raiffeisen Investment, lastnice Raishop Holdinga, Avstrijci dogodke spremljajo, komentirali pa jih bodo, ko se bodo z njimi bolje seznanili.

 

Tu gre tako za odločitev varuha konkurence, ki je konec oktobra Infond Holdingu dovolil prodajo 23 odstotkov Mercatorja Raishop Holdingu, kot tudi današnjo objavo Laškega, da bodo prodali svoj delež v Mercatorju, je pojasnil Zaviršek.

Šrot: Dela ne bomo prodali

 

Pivovarna Laško ne bo prodala Dela, ker je odlična naložba, je danes na novinarski konferenci v Laškem, na katerem sta skupina Pivovarna Laško in Infond Holding napovedala prodajo Mercatorja, zatrdil Šrot. "Delo posluje odlično, tudi kazalniki branosti so navzgor," je ohranitev lastništva Laščanov v Delu opravičil Šrot.

 

Prvi mož laške pivovarne se je dotaknil tudi finančne krize, ki bo po njegovem mnenju prizadela veliko podjetij v Sloveniji. Toda Šrot zagotavlja, da lahko pivovarna kljub krizi povsem normalno servisira vse svoje obveznosti, saj po njegovih besedah posluje odlično.

 

Pivovarna Laško po Šrotovih besedah Mercatorja ne bo prodala zaradi finančne krize ali zato, ker bi se ustrašili. "Mi to delamo, da zavarujemo naš sistem zaradi nezakonitega poseganja državnih organov," je zatrdil Šrot.

Uradno: UVK dovolil prodajo Mercatorja (iz torkovega Dela)

»Res je, danes sem dobil v roke sklep urada za varstvo konkurence, s katerim varuh dovoljuje družbi Infond Holding prodajo 23-odstotnega deleža Mercatorja avstrijski družbi Raishop Holding,« je do včeraj neuradno informacijo za Delo potrdil pravni zastopnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek. Direktor urada Jani Soršak izdaje soglasja (še) ni hotel komentirati, ker še ni imel v rokah povratnice iz Laškega.

Spomnimo, da je Infond Holding že na začetku junija z družbo Raishop Holding, ki je v stoodstotni lasti družbe Raiffeisen Investment z Dunaja, sklenil pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja (po ceni 300 evrov za delnico), in sicer z odložnim pogojem - če urad za varstvo konkurence lastnikom dovoli prodajo tega deleža. Urad je zahtevo zavrnil; kljub številnim urgencam strank v postopku se ni omehčal in si je s tem nakopal še tožbo. Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam iz kroga Pivovarne Laško zamrznila glasovalne pravice, odmrznitev pa jim je pogojevala z zmanjšanjem deleža v ciljni družbi pod 25-odstotni prevzemni prag ali z objavo prevzemne ponudbe, se je odzval tudi varuh konkurence.

Kot je slišati, varuh tokrat (še) ni razmišljal o vsebini prodaje (denimo o tem, ali gre zgolj za parkiranje deleža ali za trajni posel), ampak se je želel zgolj izogniti morebitnim pravnim zapletom oziroma kratkemu stiku na liniji UVK-ATVP. Vsi pomisleki, ki jih je imel Soršak do prodaje Infondovega deleža Raishopu, ostajajo; a izraziti jih bo imel priložnost v nadaljevanju postopka. Če Infond Holding proda omenjeni delež, bo povezanim osebam (tudi brez Istrabenza) še vedno ostalo v lasti skupno več kot 25 odstotkov v ciljni družbi. Zato bo varuh torej v vsakem primeru opravil vsebinsko presojo koncentracije v Mercatorju; povzetek relevantnih dejstev bi bil lahko pripravljen v tednu ali dveh.

Zakasnelo dovoljenje pa odpira drugo dilemo: ali je Raishop po izbruhu svetovne finančne krize, zdrsu borz in padcu cene delnic Mercatorja še vedno voljan skleniti začeti posel, saj pogodbena cena še velja? Tisti, ki poznajo pogodbo med Infondom in Raishopom, pravijo, da vsebuje klavzulo, ki omogoča kupcu umik brez navajanja razloga. Razmere na trgu so se tako korenito spremenile, da bi kupec lahko izkoristil to klavzulo. Če se bo to v resnici zgodilo, bo moral Infond Holding iskati novega kupca, čakati na novo soglasje urada, in zadeva se bo znova zavlekla. Predvsem pa bi lahko neuspešni prodajalec potegnil črto pod propadli posel in državi izstavil račun za razliko med pogodbeno zagotovljeno, a neiztrženo kupnino in veliko nižjo sedanjo (prodajno) vrednostjo deleža v Mercatorju. Če bo seveda sodno dokazal, da je UVK za zavrnitev soglasja nepravilno uporabil zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.

V iskanju novega kupca bi se Infond Holding potem seveda lahko ozrl proti največji trgovski skupini v EU, Carrefourju (kamor se baje nagiba tudi Istrabenz s svojim 10-odstotnim deležem), morda pa bi našel zainteresiranega kupca na domačem dvorišču, ki bi ga zanimal Mercator po sedanjih tržnih pogojih. Če bi si obetal še odškodnino, bi se lahko neobremenjeno (vendar pod lupo domačega urada za varstvo konkurence in bruseljskih uradnikov) pogajal o realni tržni ceni Mercatorja.

Iz torkove tiskane izdaje Dela!