Ljubljana - Včerajšnji sklep štirih predsednikov strank bodoče koalicije SD, Zaresa, DeSUS in LDS, da se ponovno začno pogajati o pokojninah, ni zavrl namere verjetnega mandatarja Boruta Pahorja, da pospeši postopek kadrovskega sestavljanja prihodnje vlade. Ker se je kadrovanje med četverico šele začelo, čeprav se je kadrovski vrtiljak zavrtel že pred časom, Pahor imen ne razkriva. So se pa včeraj dogovorili o osnovnih načelih, kako sestaviti vlado. Prav tako še ni jasno, ali bo bodoča koalicija sprejela dogovor, ali bodo ministrstva razdelili pred glasovanjem o mandatarju ali po tem. Pahor želi, da bi ekipo sestavili pred glasovanjem, zato napoveduje, da bo usklajevanje o kandidatih potekalo tudi med prazniki.

 

Vse kaže, da nova koalicija ne namerava spreminjati zakona o vladi. Če bi ga, bi se postopek imenovanja vlade zavlekel, čemur pa se želijo izogniti zaradi finančne krize. Če bo obveljalo takšno stališče, bo tudi v novi vladi poleg premiera 15 ministrstev in največ dva ministra brez listnice. V takšno smer gre tudi vsebina koalicijskega sporazuma (in ne koalicijske pogodbe, ime dokumenta bodo spremenili, je pojasnil Pahor), ki predvideva dve ministrstvi brez listnice: eno bo ministrstvo za razvoj in evropske zadeve, drugo pa mora biti zaradi zakona namenjeno Slovencem po svetu.

 

Pahor je včeraj pojasnil, da bo postopek usklajevanja ministrske ekipe vodil on kot kandidat za mandatarja, pri tem pa se bo ves čas posvetoval s predsedniki koalicijskih partnerjev. Orisal je tudi principe, po katerih bo sestavljal vlado. Vsi štirje prvaki koalicijskih strank se strinjajo, da so v vladi vsi predsedniki strank, pri državnih sekretarjih bo pomembna njihova kompetentnost in dogovorili so se, da morebitna odgovornost za prevzem resorja ne pomeni fevdalizacije resorja - minister si ne bo mogel sam izbirati državnega sekretarja po politični liniji, ampak bo moral dati prednost kompetentnosti. Karl Erjavec (DeSUS) včeraj ni razkril, kateri resor namerava prevzeti, čeprav je v zadnjih dneh večkrat dejal, da bo DeSUS vztrajala pri enem od treh državotvornih ministrstev in pri enem ministrstvu več od najmanjše koalicijske stranke. Katarina Kresal je dejala, da dogovora o imenski zasedbi ministrstev še niso dosegli, po njenem je ta še daleč, verjame pa, da bo na koncu vlada takšna, da bo delovala dobro in da bo dovolj kompetentna. Gregor Golobič pa je dejal, da sta s Pahorjem že dogovorjena, kaj bo počel v vladi, tudi Zares ne namerava oteževati dela mandatarju, ampak mu olajšati izbiro, je pojasnil prvak Zaresa.

 

Zaradi izjemne informacijske blokade o kandidatih za ministre, ker pogovori o kadrovanju potekajo v ozkem krogu ljudi, so napovedi skrajno nehvaležne in na koncu se lahko izkaže, da smo mediji poročali napačno. Čeprav tega ni nihče potrdil, je najverjetnejša formula razdelitve ministrstev naslednja: osem ministrov iz kvote SD, štirje iz Zaresa, trije iz DeSUS in dva iz LDS. Pri sestavi vlade bo ključno, katere položaje bodo prevzeli predsedniki strank. Tako naj bi Golobič prevzel ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, vendar tega noče potrditi. Erjavcu je zdaj verjetno najbližje ministrstvo za notranje zadeve (upoštevajoč, da ga na obrambi ne vidi nobeden od preostalih v koaliciji), Katarina Kresal pa naj bi postala ministrica za zunanje zadeve.

 

Ministrstvo za razvoj in EU bo skoraj zagotovo vodil Mitja Gaspari, za šolstvo Igor Lukšič, obrambo Ljubica Jelušič, finance Franci Križanič, promet Patrick Vlačič in gospodarstvo Robert Ličen. Vsi so iz kvote SD. Še vedno ni znan minister za kulturo, trenutno mu je blizu SD. Iz Zaresa bi bil poleg Golobiča minister še Matej Lahovnik (delo), dve kandidatki bi še predlagali za ministrstvo za javno upravo ter za kmetijstvo ali okolje. Pri DeSUS se poleg Erjavca omenja, da bi predlagali kandidata za zdravje in morda okolje. Pri LDS je najmanj neznank, saj bo verjetno poleg Kresalove minister za pravosodje Aleš Zalar.

Iz četrkove tiskane izdaje Dela!