Ljubljana - »Ko pod večer se snidemo v kresni noči, na čudeže vsi čakamo, na tisto, kar ni v naši moči.« Približno tako govori ena od različic ljudskih pesmi, ki so se prepevale ob dnevih, kot je današnji. Človekovo verovanje v magično moč praproti, kresnic, bele stelje in šentjanževke je prevzela tudi Delova nagrada kresnik, ki nagrajuje najboljši roman lanskega leta na »čudežni« dan poletnega sončevega obrata.

Kar je bilo doslej izbrano, je seveda že znano. Žirija, ki jo vodi dr. Vanesa Matajc, v njej pa so še Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk, je pred dobrima mesecema bero 120 romanesknih naslovov (kar je rekordno število v vseh letih podeljevanja nagrade) najprej zožila na deseterico, mesec dni pred kresno nočjo pa na pet knjig. Tako se bodo na Rožnik nocoj povzpeli Štefan Kardoš, ki je med finalisti z romanom Rizling polka (Litera), Nataša Kramberger z Nebesi v robidah (JSKD, Mentor), Feri Lainšček z Nedotakljivimi (Mladinska knjiga), Dušan Šarotar z romanom Biljard v Dobrayu (Študentska založba) in Suzana Tratnik z delom Tretji svet (Cankarjeva založba)

Od detektivske do romske zgodbe

Kar štirje od teh avtorjev izvirajo iz Prekmurja. Štefan Kardoš (roj. 1966), učitelj slovenščine na dvojezični Srednji šoli Lendava in občasni literarni urednik založbe Franc-Franc, je avtor prvenca Rizling polka, a tudi tretjinski soavtor romana Sekstant, ki je bil za nagrado za najboljši roman leta nominiran leta 2003. Rizling polko so v nekaterih recenzijah poimenovali detektivska zgodba o tem, kdo je oče nerojenega otroka prelepe Rusinje.

Nataša Kramberger (roj. 1983), absolventka komunikologije, je svoj prvenec, roman Nebesa v robidah, začela pisati na pobudo revije Mentor in zmagala na festivalu mlade literature Urška 2006. Roman o ženskah s podeželja je napisan v zgodbah, prvi kritiški odzivi pa so mu zaradi fragmentarnosti nadeli ime roman voda.

Ferija Lainščka (roj. 1959), avtorja z doslej največ nominacijami za kresnika in prejemnika dveh (lanskega za roman Muriša in leta 1992 za Namesto koga roža cveti) v romanu Nedotakljivi - mit o Ciganih (zgodbi o štirih generacijah Romov, ki se upirajo revščini) zanima ciganska svoboda in duša.

Dušan Šarotar (roj. 1968), urednik na Študentski založbi in avtor kratkih zgodb, pesniških zbirk in del za otroke, s svojim tretjim romanom Biljard v Dobrayu stopa v čas po koncu druge svetovne vojne, v soboški hotel, kjer se prepletajo usode tistih, ki so preživeli - poražencev in zmagovalcev.

Suzana Tratnik (roj. 1963), publicistka, sociologinja, lezbična aktivistka, v drugem romanu Tretji svet v središče postavlja mlado žensko, ki na potovanju v tuji svet - na ženevsko mednarodno lezbično konferenco - doživi prerod.

Osemnajst let Kresnika

Nagrada kresnik za najboljši slovenski roman leta se letos podeljuje osemnajstič, v skoraj dveh desetletjih pa se je sprehodila od Razkrižja ob Murinih mrtvicah, Muljave, Ljubljanskega gradu in Rožnika, od koder je že odšla, a se pred leti tudi vrnila. Na začetku je nagrado podeljevalo Društvo slovenskih pisateljev, potem pa ga je prevzela časopisna hiša Delo. Vrednost nagrade je zadnja leta nespremenjena - 5000 evrov. Tudi tokrat jo bo nagrajenec prejel od odgovornega urednika Dela Darijana Koširja, a šele potem, ko se bo komisija vrnila iz klavzure v Cankarjevi spominski sobi. Če debata med člani žirije ne bo preveč napeta in mnenja o romanih ne preveč razpršena, bo nagrajenec znan že nekaj minut pred 22. uro zvečer.

Iz tiskanega Dela.