Konec meseca bo na nebu viden komet
Konec januarja in v začetku februarja bo, kot zdaj kaže, na našem nebu (tudi s prostimi očmi) viden komet C/2022 E3 (ZTF), kar je vedno svojevrstno doživetje. Nazadnje nas je marca 2020 navdušil Neowise, letošnja repatica bo manj svetla. »Komet C/2022 E3 je glede na lastnosti sicer precej povprečen,« je pojasnil Janez Kos z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
Komet, sestavljen iz ledu in prahu, ki je videti zelenkaste barve, so marca lani prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar s programom Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. »Komet je po vseh merilih zelo povprečen, tako po velikosti kot po izvoru. Izvira iz Oortovega oblaka, kjer je daleč od Sonca velika zaloga kometov. Okoli Sonca ne kroži v isti ravnini kot planeti, ampak je njegova orbita za okoli 90 stopinj nagnjena glede na to ravnino,« je povedal dr. Kos.
Soncu se bo najbolj približal jutri, 12. januarja, ko bo od njega oddaljen 166 milijonov kilometrov, Zemlji pa se bo najbolj približal 1. februarja, ko bo oddaljen 42 milijonov kilometrov, 11. februarja bo na nebu le 1 stopinjo stran od Marsa. »Zadnje meritve kažejo, da je orbita hiperbolična, torej komet gotovo prvič leti mimo Sonca, k njemu pa se tudi nikoli ne bo vrnil in bo 'ušel' med zvezde. Kot omenjeno, izhaja iz dela osončja, ki je nekajdesettisočkrat dlje od Sonca kot Zemlja. Orbito in obhodni čas je težko izmeriti ali napovedati, ker se že ob najmanjši perturbaciji orbita lahko močno spremeni in podaljša; spremeni jo lahko, denimo, že piš sončnega vetra,« je poudaril.
Kako ga opazovati
To bo verjetno najlepši komet letos, se strinjajo astronomi, čeprav se še vedno lahko zgodi kakšno presenečenje. Ne bo tako lepo viden, kot je bil pred tremi leti Neowise, ki se ga je videlo tudi na manj temnem nebu, še lepši pa je bil Hale-Bopp, ki je Zemljo preletel leta 1997. »Najbolj spektakularen je bil v zadnjih letih gotovo komet C/2006 P1 McNaught leta 2007, ki je bil viden s prostim očesom tudi podnevi, rep pa se je raztezal čez celotno nebo. Veliki pahljačasti rep so sicer lahko opazovali le na južni polobli, podnevi pa je bil komet viden tudi pri nas,« je spomnil dr. Kos.
»Trenutno so napovedi, da bo tudi C/2022 E3 viden s prostim očesom, vendar ga bo treba opazovati na temnem nebu, z daljnogledom ga bo lažje videti,« je pojasnil sogovornik. Odpraviti se bo torej treba nekam, kjer ni svetlobnega onesnaževanja. V teh dneh moramo nebo opazovati zjutraj in pogled usmeriti proti severovzhodu in vzhodu, konec januarja in februarja pa bo komet visoko na nebu vso noč. »Za znanstvenike tak povprečen komet sicer ni najbolj zanimiv, vendar tudi mi radi uživamo v lepem razgledu in ga bomo vsekakor opazovali,« je še dodal Kos.
»Zadnje meritve kažejo, da je orbita hiperbolična, torej komet gotovo prvič leti mimo Sonca, k njemu pa se tudi nikoli ne bo vrnil in bo 'ušel' med zvezde.«
Janez Kos
Mrkov letos pri nas ne bo videti
Iz Slovenije pa letos ne bo viden noben lunin ali sončni mrk. Dvajsetega aprila bodo v Avstraliji lahko opazovali popoln sončni mrk, v Indoneziji pa bo sočasno videti kot kolobarjast. Ta mrk vidimo, ko Luni (zaradi prevelike oddaljenosti) ne uspe prekriti celotnega Sonca, in je viden kot ognjeni prstan na nebu. Razlika med popolnim in kolobarjastim mrkom nastane zato, ker so različni kraji na Zemlji različno oddaljeni od Lune. Tak fenomen se zgodi le enkrat na deset let, so pojasnili na fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) v Ljubljani. Kolobarjasti sončni mrk bo 14. oktobra viden v pasu od zahoda ZDA do severnega dela Južne Amerike.
Na FMF so dodali, da se bo »najbolj nenavaden astronomski dogodek v letu 2023 zgodil 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgezo v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda na nebu bo zato za nekaj sekund na videz povsem izginila z nočnega neba. Podobno kot pri sončnih mrkih bo pojav viden le v majhnem delu sveta: v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske ter na jugu Floride. Ker so asteroidi zelo majhni, moramo imeti veliko sreče, da kakšen prekrije tako svetlo zvezdo. Podoben dogodek se v povprečju zgodi le enkrat na okoli deset let.«
Vsako leto se seveda radi oziramo za utrinki. Najmočnejša meteorska roja Perzeidov in Geminidov bosta zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja. Ravno svetla Luna velikokrat pokvari predstavo, saj zabriše manj svetle utrinke. Perzeide bo mogoče opazovati poleti z vrhuncem v noči z 12. na 13. avgust, ko bo mogoče našteti do 75 meteorjev na uro. Geminidi bodo imeli vrhunec v noči s 14. na 15. december s kar 150 utrinki na uro. Privlačna bosta tudi meteorska roja Liridov 22. aprila in Orionidov 20. oktobra, so še navedli.
Komet je bil slabo znamenje
Danes znanost brez težav razloži pojave, kot so mrki ali kometi, in tudi ve, ali je komet našemu planetu nevaren. Nekoč so seveda nenavadni objekti, ki so se nenadoma pojavili na nebu, prebivalce Zemlje močno prestrašili. Komete je večina nekdanjih kultur videla kot prinašalce katastrof ali kot sporočilo bogov o njihovem nezadovoljstvu, so pa nekateri v njih videli tudi dobra znamenja. Ko so nekdanje civilizacije uzrle svetlo »zvezdo« z dolgim repom, jih je ta spominjala na meč ali pa na glavo z dolgimi lasmi. V obeh primerih je šlo za jezo bogov, ki se bodo zdaj zdaj znesli nad Zemljo. Ljudje imamo to navado, da povezujemo dogodke, pa čeprav morda nimajo nič skupnega, in tako so v zgodovini potrese, vojne, epidemije po prepričanju ljudi napovedali, če že ne kar prinesli, kometi.
Najbolj znan komet je verjetno Halleyjev. Britanski astronom Edmond Halley je ugotovil, da so nekateri kometi periodični, pravilno je napovedal, da se bo Halleyjev, potem ko ga je opazoval leta 1682, vrnil leta 1757. Za pot okoli Sonca potrebuje približno 75 let, nazadnje je bil v bližini Zemlje februarja 1986, naslednjič bo leta 2061. Ravno Halleyjev komet je po prepričanju takratnih Evropejcev prinesel kugo. Njegova vrnitev v letih 1835 in 1836 naj bi povzročila požar v New Yorku, leta 1910 so pojav izkoristili šarlatani, ki so prestrašenim Američanom prodajali zavarovanja pred kometom in zdravila, ki naj bi ščitila pred strupenim cianidom, ki naj bi ga vseboval njegov rep.
Žal ljudje še leta kasneje nismo nedovzetni za praznoverje. Ko se je v začetku leta 1997 na nebu pojavil Hale-Bopp, ki je sicer precej večji in svetlejši od Halleyjevega kometa, je 39 članov ameriškega verskega kulta Nebeška vrata storilo samomor.
Komete so si razlagali tudi kot znamenja mogočnosti ali božanskosti. V antičnem Rimu se je komet C/−43 K1 leta 44 pred našim štetjem pojavil na nebu, ko so ubili Julija Cezarja, nekateri so ga povezovali z njegovo smrtjo, drugi so ga prepoznali kot božje znamenje za Cezarjevo veličino. Napoleon naj bi v kometu C/1811 F1 leta 1811 videl dober znak, nekaj svojih zmag je pripisal ravno temu pojavu. Komet tega leta sicer nastopa kot znanilec nesreč v Tolstojevem romanu Vojna in mir. So pa leta 1811 tako v Franciji kot Nemčiji imeli izjemno kakovostno vino, še zdaj se v nekaterih državah uporablja termin kometovo vino.
