Zelena luč za preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, a se bo zamaknilo
»Zdravstvena reforma ni samo en zakon, ampak cela vrsta predpisov, ki tvorijo mozaik,« so v koaliciji odgovarjali na pomisleke SDS in NSi, da s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne odpravljajo v zdravstvu. Prav tako se je pojavil dvom, kolikšen bo res prihranek, če bo s sredstvi namesto zavarovalnic upravljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in kakšen bo vpliv spremembe na javne finance.
Predviden obvezen mesečni zdravstveni prispevek v enotnem fiksnem znesku 35 evrov verjetno namreč ne bo dovolj, zato je bila tudi že od samega začetka zamišljena proračunska varovalka. A na zahtevo finančnega ministrstva so koalicijski poslanci to omejili le na prihodnje leto in največ v skupni višini 240 milijonov evrov.
Amandmajev, da bi uvedli progresivno lestvico včeraj ni bilo. Se je pa je na to vprašanje odzval poslanec Levice Miha Kordiš in odvrnil, da je razlog v tem, da koalicijo predstavljajo tri stranke. A tako on kot zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in finančni minister Klemen Boštjančič so poudarjali, da bodo vprašanje financiranja zdravstva v koaliciji prav zares šele odprli po tem, ko bo sprejet ta zakon.
Koalicija pa je pristala tudi na zamik začetka izvajanja novele s 1. septembra letos na 1. januar 2024, saj organa, pristojna za pobiranje novega obveznega prispevka, potrebujeta več časa za pripravo. Bo pa to – kot so na to opozarjali v SDS in NSi – še dodatno vznemirilo zavarovalnice, ki ob zamrznjeni premiji obstoječega dopolnilnega zavarovanja, opozarjajo da jim to prinaša izgubo. Napovedujejo odhod na ustavno sodišče.
Sprejeti so bili tudi amandmaji, ki so bolj jasno opredelili vključenost zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, ki ostajajo nespremenjene. Do njih se v zakonodajno-pravni službi sicer še niso opredelili, saj so bili vloženi tik pred začetkom odbora.
