Vaša država je tako krasna, da imam kar naprej obiske iz domovine

Kakšni so vaši spomini na največjo širitev Evropske unije?

Takrat, v prvi polovici leta 2004, je Evropski uniji predsedovala Irska, jaz pa sem bil mlad diplomat. Ko sem prihajal na intervju, sem pomislil, da ne morem verjeti, da je res minilo toliko časa. Obletnice so tudi čas, ko se človek počuti malo starega. (smeh)

Delal sem na zunanjem ministrstvu in zaradi širitve je bilo dela res veliko. Spomnim se, da smo 1. maja vsi poskušali priti do parka Phoenix v Dublinu, kjer so se v predsedniški rezidenci zbrali voditelji vseh desetih novih članic, takratna predsednica Irske Mary McAleese pa je priredila dobrodošlico. Uspelo mi je priti blizu, žal pa ne tudi na sam dogodek. Kljub temu je bil krasen dan, ki mu je na Irskem sledil praznični konec tedna in v mojem domačem mestu Dublinu so priredili festival. Nekatere nove članice, tudi Slovenija, so predstavljale svojo državo, irska mesta pa so posvojila vsako svojo članico. Slovenijo je posvojil Limerick, naše tretje največje mesto.

Je bilo razpoloženje praznično le v političnih krogih ali tudi med ljudmi na ulicah?

Uradni del je potekal v predsedniški rezidenci, praznovanje pa na ulicah. Na festivalu v Dublinu so predstavljali kulturo novih držav članic, ljudje so pokušali hrano in pijačo teh držav in razpoloženje je bilo res veselo. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Ne vem, koliko poznate irsko vreme, ampak tisti dan je bil prijetno topel in nebo brez oblačka.

Naša mesta, ki so posvojila države, so svojo nalogo vzela zelo resno. Otroci v šolah v Limericku so se tako učili o Sloveniji, Slovenci so prihajali na Irsko ... Mimogrede, Limerick in Slovenijo povezuje tudi gospa Saša Novak, članica stranke Zelenih, ki ima slovenske korenine, v Limericku pa je mestna svetnica.

To je bil zelo optimističen dan in čas, tudi za Irsko. Veselili smo se, da okoli pet odstotkov prebivalcev na Irskem, ki prihajajo iz novih članic Evropske unije, že kmalu ne bo več imelo sitnosti na mejah. Slovencev sicer na Irskem ni živelo ravno veliko, mnogo pa je bilo Poljakov in Slovakov.

Naslednje predsedovanje čaka Irsko leta 2026 in ta čas je za uslužbence ministrstev majhnih držav vedno zelo naporen, a tistega obdobja se zelo rad spominjam. Takrat se mi seveda ni niti sanjalo, da bom čez 20 let v Sloveniji kot veleposlanik, kar je zame velika čast.

Slovenijo ste torej spremljali že kot mlado članico. Kako se je v dveh desetletjih spremenila?

Slovenija je zgodba o uspehu takratne širitve. Zelo hitro se je pridružila Natu, dobila evro in mislim, da se je odlično odrezala. Slovenija in Irska sta majhni državi, njuno gospodarstvo temelji na izvozu, zato se dobro zavedata pomena enotnega trga. Irci Slovence zelo občudujemo, ker ste v tako kratkem času toliko dosegli. Morda se vam kdaj ne zdi tako, toda vaš napredek je resnično neverjeten in ravno pred dnevi sem o tem pripovedoval na regijskem srečanju irskih veleposlanikov v Atenah. Slovenija zdaj dosega 92 odstotkov povprečnega evropskega bruto domačega proizvoda, kar je izjemen dosežek.

Seveda ne gre le za denar in blaginjo. Slovenija je hvalevredna tudi z vidika demokratičnih načel in vrednot. Trenutno igra pomembno vlogo v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer predstavlja sebe, skupaj s Francijo in Malto pa tudi Evropsko unijo. Predstavlja tudi države, kot je Irska, saj so naše vrednote enake, zato smo seveda podprli njeno kandidaturo in bili navdušeni, ko je v prvem krogu prejela kar 153 glasov.

Bližajo se evropske volitve, na katerih se Slovenci ne moremo pohvaliti z visoko udeležbo, še nikoli namreč ni bila višja od 30 odstotkov. Na zadnjih volitvah v evropski parlament je glasovalo malo manj kot 50 odstotkov Ircev. Kje vidite razloge, da je v obeh državah več kot polovica ljudi ostala doma?

Menim, da jih je več. Irci se evropskih volitev udeležujejo v večjem številu, če imamo na isti dan še lokalne volitve ali referendum. Po nedavni raziskavi Evrobarometra namerava letos iti volit 80 odstotkov volilnih upravičencev, višjo udeležbo napovedujejo tudi v Sloveniji. Irska vlada bo zagnala kampanjo, s katero bo državljane opomnila na pomen evropskih volitev, mislim pa tudi, da ljudje sami spoznavajo, kako pomembna sta Evropska unija in še zlasti evropski parlament za njihovo življenje in kakšno moč imata. Mislim torej, da bo v obeh državah tokrat udeležba višja. Ljudje čutijo, da živimo v nevarnih časih, zlasti zaradi vojne v Ukrajini.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Javnomnenjska anketa, ki jo je za časopis Delo opravila Mediana, kaže, da Slovenci menijo, da bi se morali kandidati za evropske poslance bolj posvetiti vprašanjem draginje in migracij, medtem ko podnebne spremembe skrbijo predvsem mlade. Kaj najbolj skrbi Irce?

Irce poleg omenjenega skrbita zdravstvo in stanovanjska problematika. Pravzaprav vse Evropejce skrbijo zelo podobne stvari, morda je drugačen le vrstni red. Vse zelo skrbijo tudi vojna v Ukrajini in varnostne razmere v svetu.

Irska je članica EU od 1973, povezavi se je pridružila hkrati z Dansko in Veliko Britanijo. Veliko beremo o vzponu populistov in evroskeptikov, ki si v nekaterih članicah obetajo celo zmago. Na Irskem jih po petih desetletjih članstva skoraj ni slišati, EU pa podpira velika večina, med 70 in 90 odstotkov državljanov.

Res je, smo med tremi državami, v katerih so ljudje najbolj naklonjeni EU.

Irska je neodvisna malce več kot sto let [od 6. decembra 1921, op. p.], lani pa smo s celolet­nim praznovanjem in različnimi dogodki počastili 50. obletnico članstva v Evropski uniji. Sodim v »EU-generacijo«, rojen sem leta 1973, le nekaj mesecev zatem, ko smo se pri­družili povezavi. S starši se veliko pogovarjam o tem, kako zelo je članstvo spremenilo našo državo, čeprav spremembe niso bile tako hitre kot v Sloveniji.

Sem prvi v naši družini, ki je lahko študiral na fakulteti, kar je za mlade danes skoraj nepredstavljivo, saj je študij nekaj običajnega. Toda moja starša te priložnosti nista imela, ker je bila Irska revna država. Napredek bi dosegli tudi sami, a zaradi EU smo se razvijali bistveno hitreje. Bil sem tudi eden prvih Ircev na študentski izmenjavi z Erasmusom. Irska je otok in v 90. letih so bila potovanja draga, tako da mi je leto, ki sem ga preživel v Franciji, resnično odprlo svet. Desettisoče študentov se je na Irsko vračalo iz Španije, Italije, Nemčije ..., s seboj pa smo prinesli nove ideje in nov način razmišljanja. Evropska unija nam je resnično odprla oči in nam pokazala, da imamo enakovredno mesto v svetu.

Zame kot človeka, ne le diplomata, je še pomembneje, kako je EU vplivala na spremembo naših načel in vrednot. Pred 50 leti Irska ni bila najboljša država glede pravic žensk, pravic manjšin in skupnosti LGBT, ki ji tudi sam pripadam. EU nam je nastavila ogledalo in tako smo se spremenili na bolje. Moja mama, ki se je vrnila v službo, ko sem bil star šest ali sedem let, mi je pripovedovala, kako neprijazna je bila država včasih do zaposlenih mater. Ko se je ženska poročila, se je od nje namreč pričakovalo, da ostane doma in skrbi za otroka. Bili smo zelo tradicionalna država, zdaj pa smo, recimo, prvi v EU na lestvici svobode tiska in drugi na svetu za Norveško.

Ste tudi veleposlanik Irske v Bosni in Hercegovini. Evropska komisija je letos predlagala začetek pristopnih pogajanj s to državo. Katere so največje ovire na njeni evropski poti in kdaj bi lahko postala članica?

Kako dolgo bo trajalo, je odvisno od državljanov in njihovega političnega vodstva. Lahko se zgodi zelo hitro, lahko pa traja. Po mojem pristopna pogajanja ljudi spodbujajo, da veliko bolj sodelujejo, kar je zelo dobro. Sedanja vlada je na oblasti 14 mesecev in menim, da predlog evropske komisije kaže na pomen dobrega sodelovanja in dela za državljane. Upam, da se bo to nadaljevalo.

Glede odprtih vprašanj na sestankih z njihovim zunanjim ministrom ali člani predsedstva vedno poudarjam, da članstvo v EU ni preprosta stvar. Zanj je treba garati, ko je država članica, pa se trdo delo ne konča. Kandidatke čaka mnogo izzivov, toda vsi so premagljivi. Tudi za Irsko 70. in 80. leta niso bila lahka. Učili smo se iz napak, kot se je učila tudi Slovenija. Državljanom BiH ne bi nikoli govoril, kaj morajo storiti, mislim pa, da tako v Sloveniji kot na Irskem vidijo zgled za spremembe na bolje.

Leta 2016 so nas šokirali Britanci, ki so izglasovali brexit in čez štiri leta dejansko zapustili povezavo. Kaj je brexit pomenil za Irsko kot sosednjo državo in hkrati zelo pomembno britansko trgovsko partnerico?

Z Združenim kraljestvom imamo ogromno zgodovinskih, pa tudi družinskih povezav, moja svakinja je, denimo, Britanka, zato je bil to za nas res velik šok. Največji šok je bil gospodarski, saj je Velika Britanija za Irsko pomemben trg in obratno. Na srečo smo sčasoma uspešno premostili številne izzive, največji je bila seveda meja s Severno Irsko. Nihče si ni spet želel fizične meje med državama. Trajalo je, toda Irska je vztrajala, da fizične meje nočemo. Izredno smo hvaležni državam, kot je Slovenija, ki so nas pri tem podprle, in evropski komisiji in Veliki Britaniji je uspelo doseči kompromisno rešitev.

Marca so Španija, Irska, Malta in Slovenija podpisale namero o priznanju Palestine, saj je to edina pot do miru in varnosti. Premier Golob je pred kratkim dejal, da ni vprašanje, ali bi priznali Palestino, ampak kdaj.

Irska bo Palestino priznala, ko bo trenutek pravi, zdaj pa je najpomembneje doseči premirje, izpustitev talcev in vložiti vse napore, da v Gazo čim prej pripeljemo dovolj humanitarne pomoči, da ljudje v teh grozljivih razmerah ne bi tako trpeli. To mora biti naš prvi cilj in za to trdo delamo, tudi Slovenija v varnostnem svetu.

Irska je zaradi urejenega poslovnega okolja, nizkih davkov in dostopa do evropskega trga zelo privlačna za tuje vlagatelje in mnogi mladi izobraženci, tudi Slovenci, so našli delo pri vas.

Irska nima naravnih bogastev, nima zlata ali nafte, ima pa ljudi in vlada je že v 70. letih uvedla obvezno in brezplačno izobraževanje ali pa so bile fakultete zelo poceni. V primerjavi z evropskim povprečjem imamo zelo mlado in dobro izobraženo populacijo, hkrati pa ponujamo konkurenčne plače. Že od 60. let prejšnjega stoletja se trudimo privabiti tuje vlagatelje, naša prednost je tudi, da vsi govorimo angleško. Preden sem prišel v Slovenijo, sem kot diplomat delal v Teksasu, in ko sem vlagatelje spraševal, so vse to, pa tudi našo prilagodljivost in produktivnost, našteli še pred davki.

Navdušuje me tudi kakovost slovenskega šolskega sistema. Žal mi je, da se ne moreva pogovarjati v slovenščini, ki jo sicer razumem, ampak vedno, ko poskušam govoriti slovensko, mi ljudje odgovarjajo v angleščini. (smeh)

Slovenija in Irska sta obe majhni in zeleni državi. Se tu počutite kot doma?

Absolutno! Zeleno je kot na Irskem, ljudje so krasni in hrana je odlična. Rad preživljam čas zunaj in Slovenija mi je pisana na kožo.

Slišim, da radi tečete in da sta si z nekdanjim predsednikom izmenjevala nasvete o maratonskem teku.

Dobro ste obveščeni! Lani sicer nisem tekel, leta 2022 pa sem pretekel mali maraton v Ljubljani in maraton v Dublinu. Slovenija je krasna za tek, kolesarjenje in planinarjenje in oba z mojim psom sva pri vas zelo srečna. Edina težava je, da je vaša država tako krasna, da imam kar naprej obiske iz domovine. (smeh)