V treh mesecih letos v EU več kot 32.000 primerov oslovskega kašlja
Letos so v Sloveniji po podatkih NIJZ potrdili 1164 primerov oslovskega kašlja in tudi v nekaterih drugih evropskih državah opažajo večje izbruhe te bolezni. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bilo med januarjem in marcem letos v državah EU potrjenih več kot 32.000 primerov oslovskega kašlja.
Za obvladovanje oslovskega kašlja, predvsem pa zaščito ranljivih skupin, je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo in brezplačno pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
Medtem ko se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji le enkrat zgodilo, da je bilo več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu, pa je v letošnjem letu potrjenih že 1164 primerov oslovskega kašlja, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno za dojenčke, otroke oz. mladostnike v osnovni in srednji šoli – zanje je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že kar nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti.
Nosečnost
V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju cepilo okoli tisoč nosečnic. To je razmeroma majhen delež glede na to, da je pri nas na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk. V letošnjem letu pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj tisoč nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ, so še zapisali na spletni strani.
»Sama nosečnost kot fiziološko stanje bodoče mame sicer ne predstavlja povečanega tveganja za težek potek oslovskega kašlja. Res je, da nosečnica zboli za enako obliko oslovskega kašlja kot nenoseča ženska podobne starosti, lahko pa intenzivni kašelj pri nosečnosti sproži prezgodnji porod,« je pojasnila epidemiologinja Alenka Trop Skaza z NIJZ.
Kužnost
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je po navedbah NIJZ še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od preostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Bolezen zdravijo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
