V Črnomlju o popravi krivic in proti spreminjanju zgodovine
»Dan upora proti okupatorju obeležuje eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda, ki ne zadeva le dogodka na dan 27. aprila leta 1941, same ustanovitve Osvobodilne fronte, ampak odseva širšo željo slovenskega naroda v boju za svobodo, suverenost, samostojnost, mir in državnost. Praznik po svojem zgodovinskem izvoru in tudi datumu nosi protifašistično noto, vendar je veliko več kot to,« je na predvečer praznika med drugim povedal slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Osrednja državna slovesnost je tokrat potekala v športni dvorani osnovne šole Mirana Jarca. Kraj današnjega proslavljanja državnega praznika ni bil izbran naključno. V mesecu februarju pred osmimi desetletji je v Črnomlju namreč potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Ta je predstavljal zakonodajni in izvršilni organ vse do razglasitve Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945. V Črnomlju je sredi vojne vihre delovalo tudi Slovensko narodno gledališče, ki ga je odporniško gibanje ustanovilo na osvobojenem ozemlju Bele krajine v začetku leta 1944 in je prvo nosilo nacionalno slovensko oznako.
Besede takratnega člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha, da »narod, ki se bori enako odločno s puško kot s knjigo v roki, ne more biti premagan«, pa so že zdavnaj ponarodele. Med bogatim kulturnim programom so nastopili številni dramski igralci, baletni plesalci, pevci in med drugim Orkester slovenske vojske. Za praznično vzdušja so poskrbeli tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije.
O krhkem svetovnem miru
Po Lotričevem prepričanju slovenski narod nikoli ni napadal, a se je skozi zgodovino zavojevalcem vedno znal upreti. Spoštljivo je spregovoril o prvih protifašističnih borcih Tigr, kakor tudi o partizanskih borcih. S plebiscitom in osamosvojitveno vojno pa smo si Slovenci izborili samostojno državo. Tega zagotovo ne bi zmogli, če ne bi kot narod poznali enotnosti in solidarnosti in če v naši genski zasnovi ne bi bilo uporništva in vztrajnosti, je prepričan Lotrič.
Opozoril je na čas druge svetovne vojne, ko so se na naših tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna. Po njegovem je treba poskrbeti za obeležja in dostojen pokop vseh žrtev, tako vojnega kot povojnega nasilja. Treba je popraviti krivice, predvsem pa prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in izrabo zgodovine za dnevne potrebe politike ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče.
Po Lotričevem prepričanju mir danes ni več samoumeven, saj okoli nas divjajo vojne v Ukrajini, Gazi, kriza v Nikaragvi in napetosti na Kavkazu ter v Afriki kažejo na to, kako krhek je svetovni mir. Zaradi številnih groženj, tudi z izbruhom tretje svetovne vojne, so se države razvitega zahoda prisiljene ukvarjati z dilemo med »maslom in topovi«. Lotrič meni, da imamo srečo, da je bila Slovenija pred dvajsetimi leti povabljena v družbo demokratičnih držav severnoatlantskega zavezništva Nato, »ki si mir in lastne vrednote zagotavljajo z učinkovito kolektivno obrambo ter deljenjem stroškov samoobrambe«.
Za pomoč pomoči potrebnim
Govornik se je zavzel za konkurenčno gospodarstvo, za spodbujanje investicij v raziskave in razvoj, za posodobitev infrastrukture, za stabilno in mednarodno primerljivo poslovno okolje. Vse to je jamstvo za delovanje družbenih sistemov in podsistemov, za dostojne pokojnine, javno šolstvo in zdravstvo.
»Na predvečer praznika bi rad spomnil, da smo Slovenci v preteklosti že dokazali, da imamo močan čut do sočloveka in smo v svojo sredo sprejeli mnoge, ki so iskali zatočišče. Smo empatični do tistih, ki potrebujejo pomoč in tako je edino prav, saj smo bili tudi sami v času stiske in negotovosti deležni toplega sprejema ter pomoči drugih držav,« je dejal Lotrič in se zavzel, da Slovenija skupaj z Evropsko unijo ilegalne migracije rešuje z vso odgovornostjo in občutljivostjo, s spoštovanjem mednarodnih obveznosti in zagotavljanjem varnosti našim državljanom.
Po njegovem je treba posebno pozornost nameniti obmejnim območjem, ki so branik ozemeljske celovitosti naše države. »Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli,« je sklenil Lotrič.
