V nadaljevanju preberite:
Trgi v razvoju. Tako so države, ki zdaj sestavljajo politično organizacijo Brics, leta 2001 prvič in ne brez pokroviteljstva poimenovali pri investicijski banki Goldman Sachs z namenom, da diagnosticirajo prihodnje trge rasti, kamor bi veljalo usmerjati zahodni kapital in ga tako plemenititi. Kot »investicijske priložnosti« so jih tisti čas navajale tudi vse brošure slovenskih finančnih institucij. Danes se zdi skoraj ironično, da je zamišljanje Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike v paketu plod neokolonialne domišljije zahodne finančne ekonomije.
Prvega januarja 2024 se bo skupini Brics pridružilo šest novih držav: Argentina, Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE). Brics se uradno razvija v Brics+ in pomeni stopnjevanje geopolitične moči tako bloka kot članic. Stara peterica predstavlja 32 odstotkov globalnega BDP, merjenega po pariteti kupne moči. BDP držav G7 (ZDA, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija in Japonska) ostaja pod 30 odstotki globalnega BDP. S širitvijo bo Brics+ predstavljal 37 odstotkov globalnega BDP ter več kot 40 odstotkov globalne populacije.
Velik izziv za zahod je dejstvo, da ekonomije Brics še naprej rastejo, medtem ko zahodne stagnirajo. Še 42 držav je izrazilo interes za članstvo, 22 pa zanj tudi uradno zaprosilo in ni zelo tvegano napovedati, da se bodo mnoge v prihodnjih letih bloku pridružile.
