O čem si upamo govoriti

Festival se vrača v svoj tradicionalni marčevski termin, odprtje bo na svetovni dan gledališča.
Fotografija: Uprizoritve iz tekmovalnega programa se ukvarjajo s težavami današnjega časa. FOTO: arhiv TSD
Odpri galerijo
Uprizoritve iz tekmovalnega programa se ukvarjajo s težavami današnjega časa. FOTO: arhiv TSD

Sedemindvajsetega marca bo v Kranju znova zaživel »festival nacionalnega pomena, ki spodbuja ustvarjanje in uprizarjanje slovenske dramatike tako pri nas kot v tujini«, je o Tednu slovenske drame dejal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak. Za nagrade se bo potegovalo osem predstav, v spremljevalnem programu jih bo pet.

Selektor Rok Andres si je ogledal 68 uprizoritev, ki so nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog ter bile lani premierno uprizorjene v produkciji institucionalnih in drugih gledališč ter ustanov.

Program so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci. FOTO: arhiv TSD
Program so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci. FOTO: arhiv TSD

Porajanje sodobnega časa

»Uprizoritve, ki sem jih izbral v oba programska sklopa, se osredotočajo na dve premisi: na temo aktualnega trenutka in vprašanje, o čem si upamo govoriti. Sodobni čas se poraja v uprizoritvah, najprej v izhodiščih besedil, v katerih najdemo politično razdrobljenost, posameznika v nesolidarni družbi, psihična stanja z boleznimi, podnebno krizo, odvisnosti, katastrofičnost, polarizacijo družbe (družine, skupnosti), občutek konca zgodovine ali trenutka tik pred kritičnim obratom. Umetniška obdelava aktualnega trenutka se nadaljuje z zgodovinskimi ali dokumentarističnimi temami, ki z oddaljenosti, s postopki distance, učinkovito spregovorijo o težavah in dilemah, ki nas še kako zadevajo in vzpostavljajo. […] Poleg osrednjega merila, ki je vedno kakovost izbranih uprizoritev, je treba poudariti, da izbor določajo tudi nekatere druge kategorije. Med njimi je najizrazitejša vsebinska – torej prezentnost teme, ki jo predstavlja uprizoritev ali osrednje sporočilo uprizoritve. Različne so tudi oblike naracije: od klasičnih, dramskih uprizoritvenih postopkov do avtorskih pristopov z elementi performativnega, dokumentarnega in pripovedovalskega gledališča,« je v selektorskem poročilu med drugim zapisal Rok Andres.

Z izborom je sklenil svoj dveletni selektorski mandat. Selektor 53. Tedna slovenske drame bo Rok Bozovičar. O Šeligovi nagradi za najboljšo uprizoritev, igralskih nagradah in nagradi za poseben dosežek bo odločala tričlanska strokovna žirija v sestavi Diana Koloini, Viktorija Rangelova in Tery Žeželj. Strokovno žirijo za podelitev Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo (na natečaj je prispelo 29 besedil) in nagrade za mladega dramatika (zanjo se poteguje devet besedil) sestavljajo Vesna Jevnikar, Tomaž Toporišič in Jakob Ribič.

Organizatorji pripravljajo še pester dodatni program. Jure Novak je napovedal, da bodo tradicionalni Dan nominirancev v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi) in AGRFT dodatno podprli z dramaturškimi analizami besedil in dodal: »Predstavili bomo nove prevode slovenske dramatike v bolgarščino, nadaljevali promocijo novih prevodov Cankarja z analitičnimi branji članic in članov inštituta Iti (International Theatre Institute) z vseh celin. Problemska polja bodo odpirali kolegi iz Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) ter Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), v sodelovanju s slednjimi in Društvom gledaliških režiserjev (DGR) pripravljamo celodnevno srečanje dramatikov in režiserjev. Program 52. Tedna slovenske drame bomo še popestrili s koncerti in vsebinami za otroke in mladino.«

Preberite še:

Komentarji: