Branje knjig v angleškem jeziku ima čedalje več privržencev
V sklopu profesionalnega programa slovenskega gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu je bila opoldne med drugim okrogla miza o vzponu angleškega knjižnega trga. Koliko knjige v angleškem jeziku tekmujejo s knjigami v lokalnih jezikih po vsej Evropi – in kako to spreminja založniško krajino?
Na okrogli mizi Preberite angleški izvirnik, brez ovinkov, ki jo je moderiral mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani Jaka Gerčar, so sodelovali izvršna direktorica založbe Libri Alyna Wnukowsky, podpredsednik skupine Ingram Content Group David Taylor, ki skrbi za Ingramova podjetja za tiskanje na zahtevo v Združenem kraljestvu, Avstraliji, Franciji in Sharjahu v Združenih arabskih emiratih, ter slovenska pisateljica, prevajalka in samozaložnica Zoe Ashwood, ki je (v angleščini) napisala več priljubljenih fantazijskih in paranormalnih romantičnih serij.
»Zame so bili razlogi trije,« je na vprašanje, zakaj pisati v angleščini, v uvodu diskusije dejala slednja. »Želela sem si narediti nekaj zase in v angleščini me nihče ni poznal, zato je bilo to zelo osvobajajoče. Poleg tega je bila velikost angleško govorečega trga v primerjavi z velikostjo slovenskega trga ključna, saj lahko dosežem bralce v državah, kot so Japonska, Indija in ZDA. Poleg tega sta moja podžanra paranormalna in fantazijska romanca, ki v Sloveniji nista bila tako zelo uveljavljena oziroma še vedno nista in šlo bi za precejšen napor, v angleščini pa sem vstopila v uveljavljen žanr, zato je bilo veliko lažje najti občinstvo, najti bralce,« je dodala Ashwoodova.
Vpliv družbenih omrežij
Kot je poudaril David Taylor, vzpon pisanja in branja knjig v angleščini ni toliko odvisen od velikosti danega trga, pač pa od njegove zgodovine – kot primer je podal Indijo, kjer je kolonialistična preteklost vodila v uveljavitev vrste britanskih založnikov na indijskih trgih, s tem pa v kopico bralcev angleških knjig. V veliki meri je ključen tudi vpliv kulturne produkcije, ki prihaja iz angleško govorečih držav, je še dodal – dandanes v Evropi kar 47 odstotkov prebivalstva govori angleško, kar predstavlja trg, vreden 32 milijard.
Ta trend se širi in poglablja tudi po zaslugi tiktoka (oziroma booktoka), je dejal Taylor, saj je večina knjižnih vplivnežev angleško govorečih. S tem se strinja tudi Zoe Ashwood, saj gre po njenem mnenju za »velik motor za rast avtorjev oziroma njihovega dela, zanimivo pa je, da ne gre le za nove izdaje – ena od mojih knjig, ki je bila stara dve leti, je postala viralna, kar se v tradicionalni založniški shemi seveda nikakor ne bi zgodilo, saj so v ospredju predvsem novosti«.
Tudi Alyna Wnukowsky je poudarila, da je raziskava, ki so jo opravili, pokazala, da je od 3,3 milijona kupovalcev oziroma bralcev knjig v Nemčiji, starih od 16 do 20 let, kar 35 odstotkov vprašanih svoje bralne nabore snovalo na podlagi priporočil z družbenih omrežij. To se je med pandemijo še dodatno okrepilo, okrepilo pa se je tudi naše znanje angleščine, je dejala Wnukowskyjeva. Če je lani trg angleških knjig v Nemčiji zrasel za 26 odstotkov, je to število ta hip – še pred koncem leta – že doseglo 26,8 odstotka, pri čemer se enak trend pojavlja tudi v Avstriji in Švici.
Biti bliže avtorju
Pri tem ključno vlogo igra tudi tisk na zahtevo, ki se je prvič pojavil v devetdesetih letih v ZDA in Nemčiji, je dejal Taylorjeva. Z booktokom pa se to spreminja, saj ustvarja »zelo nenadno, zelo nepredvidljivo povpraševanje po specifičnih naslovih in s tiskom na zahtevo lahko temu povpraševanju tudi ustrezno slediš«.
Kot je za konec še dodala Alyna Wnukowsky, je eden najpogostejših razlogov, da bralci posegajo po knjigah v angleščini, to, da želijo brati izvirnik in tako biti bliže avtorju, pomembna pa je tudi hitrost – knjige v angleščini so bralcu na voljo prej. V slovenskem knjižnem prostoru pomembno vlogo igra tudi višja cena domačih in prevodnih knjig, je še dodala Zoe Ashwood, pa tudi dejstvo, da knjige nekaterih (nišnih) žanrov v slovenščini preprosto niso na voljo.
