Nataša Luša: Poslanstvo Dela je tudi spodbujanje branja
O zmagovalnem romanu so tudi tokrat odločali odtenki, prebirali pa so jih žiranti Igor Bratož (predsednik), novinar kulturne redakcije Dela, Anja Mrak, asistentka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete, Igor Žunkovič, docent na istem oddelku, Igor Divjak, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, Tanja Petrič, literarna kritičarka in prevajalka, ter Robert Kuret, literarni in filmski kritik. Nagrada znaša 7000 evrov.
Direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša je v nagovoru ob začetku prireditve povedala, da je nagrada kresnik »priložnost, da izpostavimo izjemne dosežke v slovenski literaturi in spodbudimo tudi mlade ustvarjalce, bralcem pa ponudimo dobro branje«. Branje nam namreč »omogoča, da se potopimo v svet domišljije, pridobivamo nova znanja, si razširimo obzorje, spoznavamo nove kulture, spoznamo sebe in bolje razumemo drug drugega«, obenem pa »močno vpliva na naše življenje, avtorji s svojimi zgodbami prebudijo naša čustva, nas izzovejo in navdihujejo«. Vzgajanje bralnih navad je ključno za razvoj posameznika in napredovanje družbe. Delo tudi v tem vidi svoje poslanstvo.
Jeseni bo ob podpori ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo navzoče na frankfurtskem knjižnem sejmu. Nagrada kresnik bo tam predstavljena svetovni javnosti, je napovedal urednik kulturne redakcije Andrej Predin. Poudaril je še pomen sveže pridobitve, projekta Mlado pero, ki nastaja v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature in ga vodi Pia Prezelj. Dela predstavljenih mladih avtorjev in kritikov v zadnjih treh letih, odkar poteka projekt, po njenem mnenju dokazujejo, da se nam za kakovost sodobne slovenske literature in literarne skupnosti ni treba bati.
Podelitve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Slavnostna govornica je spomnila, da je kresnik praznik prestopa narave v poletje, dobra tri desetletja pa tudi že praznik slovenske proze. Pozdravila je dejstvo, da so kar štiri od nominiranih romanov napisale ženske, saj pripovedi skozi ženske oči v umetnosti in literaturi v Sloveniji primanjkuje. Poudarila je, da tako kot nominirani romani ne smemo spregledati nobene priložnosti za povezovanje skupnosti ali opolnomočenje tistih, ki se znajdejo v šibkejšem položaju od nas. Pripovedovanje zgodb je človeku intrinzično in zgodbe nas povezujejo, je dejala ter dodala, da je slovenska literatura s predstavitvijo, ki bo jeseni v Frankfurtu, dobila priložnost, da sooblikuje širšo družbo v Evropi in svetu. Ob koncu govora se je zahvalila družbi Delo za prispevek k slovenski literaturi.
Prireditev je vodil Seku M. Condé, pogovore z nominirankami pa Ksenija Horvat. Z glasbenimi točkami so nastopili Maroltovke, Robert Petan, ki je za to priložnost napisal skladbo Pisana beseda, Laura Krajnc & Zajtrk ter BosaZnova; odlomke iz nominiranih romanov so brali študenti AGRFT Svit Stefanija, Jakob Šfiligoj, Lucija Ostan Vejrup in Alja Krhin ter igralka Jožica Avbelj.
Utemeljitev žirije
Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena od najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisatelje tudi ena od najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, kot s tem povezanih operacij varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratskega preigravanja in poslov znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja druge like in glasove, kar je eden od ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.
