Maj je mesec, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za prvo četrtletje in hkrati posodabljajo napovedi o poslovanju do konca leta. Je tudi mesec, za katerega velja rek sell in may and go away (angl. prodaj v maju in se umakni s trga kapitala za en mesec).

Statistično to sicer ne velja. Od leta 1950 naprej (73 let) statistika za ameriški delniški indeks S&P 500 pravi, da štirje meseci v povprečju dosegajo slabše mesečne donose kot maj, ki v povprečju dosega 0,25-odstotno mesečno donosnost.

V 73 letih je maj 29-krat doživel negativen donos, kar je tudi povprečje preostalih mesecev, sicer pa je sedem drugih mesecev beležilo več mesečnih negativnih donosnosti v obdobju. Če gledamo samo najslabši mesečni donos v obdobju, je maj na tretjem mestu, saj je bila v kar devetih drugih mesecih maksimalna mesečna donosnost nižja.

Tudi v kategoriji samo negativnih mesecev zaseda maj peto najslabše mesto, saj so vsi povprečni negativni meseci dosegli negativen donos v višini 3,36 odstotka, kar je zgolj desetinko odstotka nižje od povprečja. Torej, ko pogledamo donose maja iz različnih zornih kotov, ugotovimo, da je maj še najbliže povprečju, kar še enkrat pove, da različni pregovori, vraže in urbane legende na kapitalskem trgu vlagatelju na dolgi rok prinesejo samo škodo.

Večina podjetij je presegla pričakovanja

Če pustimo statistiko in pregovore ob strani, tudi za kapitalske trge velja, da je statistika zgolj samo statistika. Veliko bolje je moči in miselne napore osredotočiti na dejansko stanje v gospodarstvu in to, kakšna so pričakovanja podjetij, ki kotirajo na borzah. Zgolj od njihovega poslovanja je namreč odvisno, kakšna bo na koncu tudi statistika.

Najprej poglejmo, kako so podjetja, ki so že objavila poslovne rezultate (trenutno okrog 60 odstotkov vseh podjetij, ki sestavljajo glavne ameriške in evropske indekse), poslovala v prvem letošnjem četrtletju. V povprečju so podjetja na globalnih razvitih trgih, ki sestavljajo indeks MSCI World, presegla pričakovanja analitikov za 13 odstotkov in so dosegla rast dobičkov v višini treh odstotkov.

INFOGRAFIKA: Delo

Najbolje so se odrezala evropska podjetja, ki so pričakovanja presegla za 27 odstotkov, pri čemer so imela rast dobičkov v višini 14 odstotkov. Še najmanj so pričakovanja analitikov presegla ameriška podjetja, in sicer za »zgolj« dobrih sedem odstotkov. Iz doslej objavljenih poslovnih rezultatov zelo hitro ugotovimo, da so analitiki za prvo četrtletje podcenjevali sposobnost prilagajanja poslovnih procesov pri podjetjih na eni strani ter precenili negativne učinke povišane inflacije in višjih obrestnih mer.

Ali to pomeni, da ni več možnosti za gospodarsko recesijo v drugi polovici leta? Vsekakor ne, vendar za zdaj vse kaže, da tudi če bo recesija, ta ne bo tako izrazita, kot se je pričakovalo pred letom dni, ko je se je vojna v Ukrajini zares razplamtela.

Inflacija se umirja tudi v Evropi

V vmesnem času se je gospodarstvo zelo hitro prilagodilo na nove razmere in pravočasno sprejelo vse potrebne ukrepe na strani dobave energije in dobavnih verig. Na drugi strani se je podcenjevala robustnost trga delovne sile in prihrankov potrošnikov, ki so se izkazali dovolj visoki za blaženje inflacijskih pritiskov, ki počasi tudi izgubljajo svojo moč. Inflacija se v ZDA že vse od lanskega junija počasi znižuje, medtem ko trend v Evropi zaostaja za slabega pol leta in za zdaj kaže, da je inflacija vrh dosegla oktobra lani.

Za konec pa tisto, kar je najbolj pomembno, kako so se na vse skupaj odzvali delniški trgi. Splošna percepcija v javnosti je sicer zelo negativna, kar delno podpirajo tudi gibanja delniških indeksov, saj so ti še vedno niže od najvišjih vrednosti ob začetku lanskega leta.

Druga plat zgodbe pa je bistveno bolj pomembna. Od začetka lanskega oktobra, ko so trgi dosegli najnižje vrednosti in ko je bila možnost recesije v polni meri vračunana v cene delnic, je globalni delniški indeks razvitih trgov MSCI World, merjen v ameriških dolarjih, pridobil že skoraj 20 odstotkov, kar že nakazuje na začetek novega bikovskega trenda. V tem času so bile od vseh razvitih trgov najbolj donosne evropske delnice, katerih indeks STOXX Europe 600 je dosegel donos v višini nekaj več kot 20 odstotkov. Tako se je še enkrat izkazalo, da prodaja ob največji paniki na dolgi rok prinaša slabše donose.