Bomo Slovenci postali bogatejši kot Italijani?
Slovenija bi lahko v petih letih po BDP na prebivalca ujela Italijo, kažejo napovedi Mednarodnega denarnega sklada.
Odpri galerijo
Do leta 2023 naj bi Italijo skoraj povsem ujeli. FOTO: Shutterstock/Shutterstock
Ljubljana – Španci ustvarijo že več kot Italijani, če njihov uspeh merimo z BDP na prebivalca in upoštevamo kupno moč. Če bo šlo tako naprej, bo Italijo v prihodnjih petih letih ujela tudi Slovenija, kaže poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
A preden se začnemo trkati po prsih in kazati na uspeh, je vendarle treba opozoriti, da je lov za našimi zahodnimi sosedi uspešen predvsem zaradi težav Italije. Primerjava s preostalimi tremi sosedami kaže, da je Slovenija zdaj nižje kot pred desetletjem, torej pred gospodarsko krizo. Z močno rastjo v zadnjih letih zdaj Slovenija zgolj lovi zaostanek, ki si ga je nabrala v kriznih letih. V nominalni vrednosti je Slovenija BDP iz leta 2008 dosegla leta 2015, realno se je BDP s predkriznim obdobjem izenačil lani. To pomeni, da je Slovenija še vedno v precejšnjem zaostanku, saj večina drugih držav ni imela tako globokega in dolgega kriznega obdobja.
Ko primerjamo Slovenijo in Italijo, je treba še opozoriti, da je severni del Italije razvitejši kot južni. Slovenski pogled čez zahodno mejo kaže precej lepšo sliko od italijanskega povprečja.
Italija proti Sloveniji deset let potem
O lovljenju Italije se je govorilo že pred desetletjem, a je Slovenijo od zahodnih sosedov kriza znova oddaljila. Leta 1992 je BDP na prebivalca Slovenije (merjen v kupni moči) dosegel dobrih 51 odstotkov italijanskega. Do leta 2008 je Slovenija vztrajno lovila zahodne sosede in »splezala« na 83,7 odstotka italijanskega BDP na prebivalca. Do leta 2012 se je zaostanek spet povečal, nato pa smo se Italijanom znova začeli približevati. Po oceni MDS je BDP na prebivalca Slovenije lani prvič presegel 90 odstotkov italijanskega. Do leta 2023 naj bi po tej oceni Italijo skoraj povsem ujeli.
Evropski motor uhaja
Manj spodbudna je primerjava z evropskim gospodarskim motorjem Nemčije. Ob osamosvojitvi je slovenski BDP na prebivalca znašal 48 odstotkov nemškega, kažejo podatki MDS. Podobno kot Italiji se je Slovenija vse do leta 2008 vsako leto nekoliko približala Nemčiji. Leta 2008 je slovenski BDP na prebivalca dosegel 74 odstotkov nemškega. V krizi je Slovenski BDP na prebivalca, merjen v deležu nemškega, zdrsnil za več kot deset odstotnih točk. Po letu 2013 se Slovenija znova približuje Nemčiji, tako da je lani BDP na prebivalca Slovenije dosegel 68 odstotkov nemškega. A če so napovedi MDS dobre, potem bo razvitost Slovenije do leta 2023 dosegla malo manj kot 73 odstotkov razvitosti Nemčije. Skozi nemške oči bo Slovenija torej potrebovala več kot 15 let, da bo odpravila posledice gospodarske krize.
Ob obisku je razlika še bolj opazna
Slovenija postopoma dohiteva tudi Avstrijo. Če bodo napovedi MDS izpolnjene, bo Slovenija letos za Avstrijo zaostajala toliko kot leta 2008 – dobrih 70 odstotkov avstrijskega BDP na prebivalca bo dosegla Slovenija. Avstrija, ki ima tudi nekaj težav s konkurenčnostjo poslovnega okolja, bo v prihodnjih letih skladno z napovedmi rasla počasneje od Slovenije in Nemčije. Slovenija bo s tem leta 2023 dosegla okoli 76 odstotkov avstrijskega BDP na prebivalca. Opozarjamo, da gre za merjenje ob upoštevanju kupne moči. Ker so cene v Sloveniji v povprečju nekoliko nižje kot v Avstriji, se bo ob obisku naših severnih sosedov občutila precej večja razlika (enako je v primerjavi z Nemčijo in Italijo).
Hrvate držimo na razdalji, Madžari nas lovijo
Po napovedih MDS Slovenija ohranja razmerje razvitosti s Hrvaško. BDP na prebivalca Slovenije je okoli 40 odstotkov višji od hrvaškega. V zadnjih desetih letih nas je južna soseda nekoliko dohitela, a to predvsem zato, ker je bil slovenski vrh pred desetletjem močnejši. Sicer pa z vmesnimi nihanji že vse od leta 2004 Slovenija ohranja prednost. Tudi v prihodnjih petih letih bo tako, kažejo napovedi MDS. Zato pa nas lovi Madžarska. Pred desetletjem je imela Slovenija 31 odstotkov višji BDP na prebivalca od Madžarske, zdaj je prednost le še 17 odstotkov in v prihodnji petih letih se bo razlika zmanjšala še za dve odstotni točki.
Konec obdobja odboja od dna
MDS Sloveniji napoveduje postopno umiritev gospodarske rasti. Po lanski petodstotni gospodarski rasti naj bi ta letos znašala štiri odstotke, prihodnje leto pa 3,2 odstotka. Postopno upadanje rasti naj bi se nadaljevalo vse do leta 2023, ko naj bi gospodarska rast Slovenije znašala okoli dva odstotka. Napoved MDS predvideva upočasnitev gospodarske rasti vseh sosed Slovenije in tudi glavne izvozne partnerice Nemčije. Slovenija naj bi letos še imela najvišjo gospodarsko rast med sosedami. Čez pet leta pa bosta gospodarski rasti Hrvaške in Madžarske že opazno močnejši od Slovenije. Italija bo, če ne bo resnih političnih in gospodarskih sprememb, v prihodnjih petih letih na meji gospodarskega zastoja. Letos naj bi gospodarska rast še znašala 1,5 odstotka, a že leta 2020 naj bi ta zdrsnila pod odstotek. Kot zanimivost še dodajmo, da je zdaj življenje v Italiji v povprečju približno petino dražje kot v Sloveniji. Tudi ta razlika se bo v prihodnjih petih letih zmanjšala.
A preden se začnemo trkati po prsih in kazati na uspeh, je vendarle treba opozoriti, da je lov za našimi zahodnimi sosedi uspešen predvsem zaradi težav Italije. Primerjava s preostalimi tremi sosedami kaže, da je Slovenija zdaj nižje kot pred desetletjem, torej pred gospodarsko krizo. Z močno rastjo v zadnjih letih zdaj Slovenija zgolj lovi zaostanek, ki si ga je nabrala v kriznih letih. V nominalni vrednosti je Slovenija BDP iz leta 2008 dosegla leta 2015, realno se je BDP s predkriznim obdobjem izenačil lani. To pomeni, da je Slovenija še vedno v precejšnjem zaostanku, saj večina drugih držav ni imela tako globokega in dolgega kriznega obdobja.
BDP na prebivalca
Ko primerjamo Slovenijo in Italijo, je treba še opozoriti, da je severni del Italije razvitejši kot južni. Slovenski pogled čez zahodno mejo kaže precej lepšo sliko od italijanskega povprečja.
Italija proti Sloveniji deset let potem
O lovljenju Italije se je govorilo že pred desetletjem, a je Slovenijo od zahodnih sosedov kriza znova oddaljila. Leta 1992 je BDP na prebivalca Slovenije (merjen v kupni moči) dosegel dobrih 51 odstotkov italijanskega. Do leta 2008 je Slovenija vztrajno lovila zahodne sosede in »splezala« na 83,7 odstotka italijanskega BDP na prebivalca. Do leta 2012 se je zaostanek spet povečal, nato pa smo se Italijanom znova začeli približevati. Po oceni MDS je BDP na prebivalca Slovenije lani prvič presegel 90 odstotkov italijanskega. Do leta 2023 naj bi po tej oceni Italijo skoraj povsem ujeli.
Evropski motor uhaja
Manj spodbudna je primerjava z evropskim gospodarskim motorjem Nemčije. Ob osamosvojitvi je slovenski BDP na prebivalca znašal 48 odstotkov nemškega, kažejo podatki MDS. Podobno kot Italiji se je Slovenija vse do leta 2008 vsako leto nekoliko približala Nemčiji. Leta 2008 je slovenski BDP na prebivalca dosegel 74 odstotkov nemškega. V krizi je Slovenski BDP na prebivalca, merjen v deležu nemškega, zdrsnil za več kot deset odstotnih točk. Po letu 2013 se Slovenija znova približuje Nemčiji, tako da je lani BDP na prebivalca Slovenije dosegel 68 odstotkov nemškega. A če so napovedi MDS dobre, potem bo razvitost Slovenije do leta 2023 dosegla malo manj kot 73 odstotkov razvitosti Nemčije. Skozi nemške oči bo Slovenija torej potrebovala več kot 15 let, da bo odpravila posledice gospodarske krize.
Ob obisku je razlika še bolj opazna
Slovenija postopoma dohiteva tudi Avstrijo. Če bodo napovedi MDS izpolnjene, bo Slovenija letos za Avstrijo zaostajala toliko kot leta 2008 – dobrih 70 odstotkov avstrijskega BDP na prebivalca bo dosegla Slovenija. Avstrija, ki ima tudi nekaj težav s konkurenčnostjo poslovnega okolja, bo v prihodnjih letih skladno z napovedmi rasla počasneje od Slovenije in Nemčije. Slovenija bo s tem leta 2023 dosegla okoli 76 odstotkov avstrijskega BDP na prebivalca. Opozarjamo, da gre za merjenje ob upoštevanju kupne moči. Ker so cene v Sloveniji v povprečju nekoliko nižje kot v Avstriji, se bo ob obisku naših severnih sosedov občutila precej večja razlika (enako je v primerjavi z Nemčijo in Italijo).
Hrvate držimo na razdalji, Madžari nas lovijo
Po napovedih MDS Slovenija ohranja razmerje razvitosti s Hrvaško. BDP na prebivalca Slovenije je okoli 40 odstotkov višji od hrvaškega. V zadnjih desetih letih nas je južna soseda nekoliko dohitela, a to predvsem zato, ker je bil slovenski vrh pred desetletjem močnejši. Sicer pa z vmesnimi nihanji že vse od leta 2004 Slovenija ohranja prednost. Tudi v prihodnjih petih letih bo tako, kažejo napovedi MDS. Zato pa nas lovi Madžarska. Pred desetletjem je imela Slovenija 31 odstotkov višji BDP na prebivalca od Madžarske, zdaj je prednost le še 17 odstotkov in v prihodnji petih letih se bo razlika zmanjšala še za dve odstotni točki.
Konec obdobja odboja od dna
MDS Sloveniji napoveduje postopno umiritev gospodarske rasti. Po lanski petodstotni gospodarski rasti naj bi ta letos znašala štiri odstotke, prihodnje leto pa 3,2 odstotka. Postopno upadanje rasti naj bi se nadaljevalo vse do leta 2023, ko naj bi gospodarska rast Slovenije znašala okoli dva odstotka. Napoved MDS predvideva upočasnitev gospodarske rasti vseh sosed Slovenije in tudi glavne izvozne partnerice Nemčije. Slovenija naj bi letos še imela najvišjo gospodarsko rast med sosedami. Čez pet leta pa bosta gospodarski rasti Hrvaške in Madžarske že opazno močnejši od Slovenije. Italija bo, če ne bo resnih političnih in gospodarskih sprememb, v prihodnjih petih letih na meji gospodarskega zastoja. Letos naj bi gospodarska rast še znašala 1,5 odstotka, a že leta 2020 naj bi ta zdrsnila pod odstotek. Kot zanimivost še dodajmo, da je zdaj življenje v Italiji v povprečju približno petino dražje kot v Sloveniji. Tudi ta razlika se bo v prihodnjih petih letih zmanjšala.
