Hrvaška in Slovenija skupaj v kampanji »Naturally Yours – Taste, Feel, Love«*
Slovencem je Hrvaška vedno predstavljala »domači« turistični trg. Prav zaradi tega je vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja veliko slovenskih državljanov tam kupilo počitniško hišo ali zemljišče, predvsem v Istri in Kvarnerju, da lahko imajo svoj košček raja ob morju in tam brezskrbno preživljajo poletja z družino. In tako je vse do danes. Med najpomembnejšimi turisti za hrvaški turizem so Slovenci, ki zvesto obiskujejo Hrvaško, in to ne le med glavno sezono. Znani so kot gostje, ki začnejo prihajati že marca, od morja pa se ne ločijo niti pozno jeseni ali celo med božično-novoletnimi prazniki. Še posebno radi pridejo med prvomajskimi počitnicami, ko na veliko odprejo sezono kampiranja in preživljanja prostega časa ob morju. Glavni razlogi za to so prav bližina Hrvaške, jezik, podobna kultura in zgodovina, družinske vezi in seveda naravne lepote Hrvaške, ki Slovence navdušujejo iz leta v leto. So aktivni turisti in ne poležavajo samo na plaži, temveč se udeležujejo vseh možnih športnih aktivnosti in vsebin morja. Znani so tudi kot kolesarski turisti.
Letos so do 22. oktobra na Hrvaškem ustvarili 10,3 milijona prenočitev, od tega 2,7 milijona prenočitev v nekomercialnem segmentu, torej v lastnih počitniških hišah in apartmajih. Ko govorimo o deležu Slovencev v skupnem nekomercialnem prometu Hrvaške, ta letos znaša približno 25 odstotkov. Od začetka leta do 22. oktobra je bilo na Hrvaškem v nekomercialnem segmentu skupaj 10,8 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 2,7 milijona, torej skoraj tretjino, ustvarili Slovenci.
Imajo svoje počitniške hiše
Največ slovenskih turistov je letos obiskalo Istro – kar 587.000, kar pomeni devetodstotno rast. Tam so ustvarili tudi največ prenočitev – 3,2 odstotka, kar je 10 odstotkov več v primerjavi z odličnim letom 2022. Sledi Kvarner s 367.000 prihodi in 2,6 milijona prenočitvami, kar pomeni sedem- oziroma petodstotno rast. Na tretjem mestu je Zadrska županija z 214.000 prihodi in 1,9 milijona prenočitvami. Zanimivo je, da Slovenci kot veliki ljubitelji tako gora kot tudi morja vse bolj odkrivajo tudi notranjost Hrvaške, saj je letos tudi večina županij zaznala več turistov iz Slovenije. Njihova najljubša destinacija je Umag, ki jim je tudi najbližja. Po številu slovenskih gostov v kateri izmed hrvaških destinacij sledijo Mali Lošinj, Novalja, Dobrinj, Medulin, Novigrad v Istri, Poreč, Vir, Cres in Vodnjan. Verjetno je to število precej višje, še posebno v Istri, kjer imajo številni počitniško hišo ob morju, se nekateri lastniki ne prijavljajo v turistične zveze.
Prva izbira je Hrvaška
Slovenci najraje potujejo po svoji državi, ko pa se odločijo, da bodo letovali v drugi, je njihova prva izbira Hrvaška. Šele nato sledita Italija in Avstrija. Po podatkih Hrvaške turistične zveze najvišji odstotek potovanj iz tujine na Hrvaško (26 odstotkov) pripada Slovencem. Večinoma (63 odstotkov) so to bila krajša potovanja (do tri prenočitve), ostala potovanja (37 odstotkov) pa so obsegala štiri ali več prenočitev. Večina daljših potovanj je opravljenih v poletnih mesecih. Slovenski turisti so v tujini imeli nekoliko nižjo dnevno porabo kot v Sloveniji, natančneje 65 evrov na dan. V povprečju je najvišja dnevna poraba zaznana pri turistih, ki so nastanjeni v hotelu ali podobnem objektu (134 evrov na dan), najnižjo pa imajo turisti, nastanjeni pri družini ali prijateljih (49 evrov na dan).
Na Hrvaškem za nastanitev največkrat izberejo zasebno nastanitev ali kamp. Slovenski turisti so na Hrvaškem znani tudi kot kampisti in se zelo pogosto zaljubijo v en kamp, v katerega se zvesto vračajo še leta. Tako bodo letos morda v hrvaških kampih celo presegli tri milijone prenočitev. Od januarja do konca septembra so že imeli 494.000 prihodov, kar je 7,3 odstotka več kot lani, in 2,85 milijona prenočitev, kar je 3,4 odstotka več kot v prvih devetih mesecih lani. Vsak slovenski kampist opravi povprečno 5,7 prenočitve, kar je nekoliko manj od povprečja, vendar se mnogi zaradi bližine hrvaške obale odločijo samo za kampiranje ob koncu tedna.
K zelo dobremu rezultatu so pripomogli lep september in ugodne posezonske cene kampiranja. Ker je bila zelo lepa tudi prva polovica oktobra in bo kar nekaj kampov odprtih tudi za novo leto, lahko pričakujemo, da bodo do konca leta ustvarili približno tri milijone prenočitev. Tisti, ki kampirajo, imajo najraje Mali Lošinj. Po številu prenočitev so na prvem mestu kampi na Lošinju – Čikat, Poljana, Rapoča, Lopari in Preko mosta, kjer so ustvarili nekoliko več kot 201.000 prenočitev.
To še ni končni podatek, saj kamp Čikat obratuje tudi pozimi in je zelo priljubljena lokacija med božično-novoletnimi prazniki. K dobremu rezultatu lošinjskih kampov veliko prispeva tudi raznovrsten nabor prireditev, ki jih organizira Turistična skupnost Mali Lošinj. Z nekoliko več kot 170.000 prenočitvami sledijo kampi v Umagu in Savudriji, na tretjem mestu pa sta Novalja na otoku Pag in Medulin, kjer so do konca septembra imeli 167.000 prenočitev.
Po drugi plati pa tudi Hrvati radi potujejo v Slovenijo, predvsem v toplice, na smučanje in v planine.
Slovenijo je lani obiskalo 214.000 Hrvatov, ki so ustvarili skoraj pol milijona oziroma nekaj manj kot pet odstotkov prenočitev. Največ Hrvatov počitnice tradicionalno preživi v zimskih središčih, ko pridejo na smučanje. Lani so bili med decembrom in februarjem po številu prenočitev z nekaj več kot devetimi odstotki na drugem mestu za domačini. V zadnjih letih se tudi to spreminja, saj se Hrvati vse pogosteje odločajo za aktivno preživljanje prostega časa, predvsem za planinarjenje in kolesarjenje. Obisk Slovenije jeseni, spomladi in poleti tako popolnoma presega smučarsko sezono.
»Zanimanje za aktivno preživljanje počitnic se povečuje, zato želimo tudi poleti privabiti več gostov iz Hrvaške,« pravi Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.
Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, pa dodaja, da hrvaške turiste zelo zanimajo alpska Slovenija, kjer lahko uživajo v aktivnostih na prostem poleti in pozimi, ter toplice in zdravilišča, na povečano zanimanje za obisk mest pa kažejo tudi prenočitve v Ljubljani in Mariboru. »To je potencial, ki ga bo treba v prihodnje še bolje izkoristiti,« dodaja.
Poleg tega Hrvaška in Slovenija že več kot deset let sodelujeta pri promoviranju obeh držav na oddaljenih trgih. Tako sta Hrvaška turistična zveza (HTZ) in Slovenska turistična organizacija (STO) letos na trgu ZDA izvedli skupno kampanjo »Naturally Yours – Taste, Feel, Love«*, katere namen je še bolje umestiti Hrvaško in Slovenijo kot privlačni celoletni destinaciji. Za kampanjo je sredstva zagotovila evropska komisija, med načrtovanimi aktivnostmi pa je bila specializirana delavnica za hrvaške, slovenske in ameriške partnerje na področju luksuznega turizma, ki je potekala v New Yorku in se je je udeležilo skoraj 40 hrvaških in slovenskih turističnih ponudnikov in več kot 40 predstavnikov ameriških partnerjev, to je organizatorjev potovanj in agencij s posebnim poudarkom na luksuznem segmentu.
»ZDA predstavljajo oddaljen trg, s katerega ustvarjamo največji turistični promet, pa tudi trg, na katerem želimo v prihodnje graditi položaj Hrvaške v niši med standardnim in vrhunskim. Prav zato svoje komunikacijske aktivnosti usmerjamo v izpostavljanje hrvaške turistične ponudbe z visoko vrednostjo, torej nagovarjamo turiste iz skupine, ki povprašuje po vrhunski ponudbi. Verjamemo v odlične promocijske učinke kampanje in tudi same delavnice, saj s sodelavci iz Slovenske turistične organizacije zelo kakovostno sodelujemo, kar potrjujejo dosedanje uspešno uresničene skupne kampanje, s katerimi smo naši državi promovirali na oddaljenih trgih, kot so ZDA, Kitajska in Avstralija. To aktivnost bomo izkoristili za dodatno promocijo Hrvaške in tudi kot odlično priložnost za nadaljnje povezovanje hrvaških, slovenskih in ameriških partnerjev,« je dejal Kristjan Staničić, direktor Hrvaške turistične zveze.
Slovenija in Hrvaška v tej promociji posebej poudarjata turistične produkte iz luksuznega in vrhunskega segmenta, kot so narava in naravna dediščina, aktivni turizem, etnogastronomija, kulturni turizem in življenjski slog, sama kampanja pa vključuje skupno podstran na uradnih spletnih mestih Evropske potovalne komisije, aktivnosti digitalnega oglaševanja v uglednih ameriških medijih, kot sta Condé Nast Traveler in Wanderlust, ter ločeno kampanjo na portalu youtube, za katero je bil pripravljen skupen promocijski video.
»Gostje iz oddaljenih držav želijo na svojih potovanjih pogosto spoznati in raziskovati več kot eno državo, zato je pomembno združevanje moči s sosednjimi državami, še posebno pri promociji destinacij na oddaljenih trgih. Po uspešnih skupnih nastopih s HTZ v Aziji in Avstraliji smo se tokrat podali na skupno promocijo v ZDA, za uspešno sodelovanje pa se zahvaljujem hrvaškim kolegom. Skupaj bomo na naših destinacijah z veseljem pozdravili še več ameriških turistov,« je dejala Maja Pak. Slovenija kljub svoji majhnosti omogoča zelo različna dopustniška doživetja, zato turizem v tej državi tudi po epidemiji covida-19 ostaja ena pomembnejših panog. Po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta namreč prispeva slabo desetino bruto domačega proizvoda in tudi desetino zaposlitev. Letošnji podatki za turizem se bodo po napovedih ponudnikov približali tistim iz rekordnega leta 2019, kar pomeni, da bo slovenske turistične kraje obiskalo približno 6,2 milijona ljudi. Od tega bo približno dve tretjini tujcev, delež domačih gostov se je po lanskem izteku veljavnosti državnih turističnih bonov letos spet precej znižal. Slovenci so letošnje poletje spet bolj množično dopustovali na Hrvaškem.
Slovenska turistična krajina je razdeljena na štiri makrodestinacije: alpsko, termalno panonsko, mediteransko, kraško in osrednjo Slovenijo z Ljubljano. To pomeni, da v svoji turistični ponudbi omogoča tako dopustovanje ob morju ali v termah kot tudi aktivne počitnice v gorah in drugih delih narave, obiskovanje različnih naravnih ali kulturnih turističnih znamenitosti, programe za zdravje in dobro počutje ter industrijo srečanj, vse bolj pa rasteta tudi mestni in športni turizem z mednarodnimi prireditvami.
Največ, skoraj tretjino obiska in prenočitev imajo že nekaj časa gorske občine. Tako je tudi letos. V prvih osmih mesecih je te občine obiskalo 1,5 milijona turistov, ki so ustvarili dobre štiri milijone prenočitev. Med tujimi gosti je najbolj obiskana Ljubljana, domači pa najraje zahajajo na Obalo. Domači in tuji turisti so lani po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta porabili 5,4 milijarde evrov, letos bo ta priliv po pričakovanjih še nekoliko višji.
Drugačna struktura gostov
Pandemija je pustila pečat tudi v turistični industriji. »Vedenje turistov se po pandemiji covida-19 spreminja. Pomembne postajajo destinacije brez množičnega turizma, z možnostjo aktivnosti v naravi. Turisti vse bolj iščejo ponudbo, ki bo pozitivno vplivala na njihovo zdravje in počutje, aktivni oddih ter visoke varnostne standarde. Slovenija se z jasno usmerjenostjo v trajnostni turizem, z raznolikostjo, varnostjo in produkti odlično loteva teh sprememb in odziva na nove trende,« meni direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak.
Posledice, ki jih je v turizmu pustila pandemija covida–19, so vplivale tudi na spremenjeno strukturo gostov. Med turisti, ki prihajajo dopustovati v Slovenijo, so tudi gosti iz sosednjih držav, tudi iz Hrvaške.
Slovenija se je že pred 15 leti usmerila v zeleni, trajnostni in butični turizem. S tem se ji je uspelo pozicionirati tudi na trgu, saj je bila leta 2016 po oceni organizacije Green Destinations prva na svetu razglašena za zeleno destinacijo. Ta organizacija je pred kratkim na seznam sto najbolj trajnostnih zgodb na svetu uvrstila tudi šest slovenskih destinacij: Ljubljano, Šaleško dolino, Brežice, Jeruzalem, Miren, Kras in Kranj. A za trajnostni razvoj si po pandemiji koronavirusa vse bolj prizadevajo tudi druge turistične države. »Morali se bomo zelo potruditi, da ohranimo prednost, ki jo imamo. Zato bo treba zagotoviti tudi vlaganja,« ugotavlja Pobegajlo. Pakova verjame, da Slovenija ostaja med vodilnimi destinacijami trajnostnega turizma, zato se je STO letos s podpisom Glasgowske deklaracije zavezala k znižanju izpustov ogljikovega dioksida za polovico do leta 2030 in k ogljični nevtralnosti do leta 2050. »Na poti do trajnostne in digitalne transformacije imamo veliko izzivov, na primer v infrastrukturi, javnem prometu, kakovosti nastanitvenih zmogljivosti, obseg investicij je premajhen in tako dalje. Da ohranimo položaj, bo treba narediti pomembne korake,« pojasnjuje Maja Pak.
Strategija razvoja slovenskega turizma do leta 2028 zato sledi usmeritvi »Nekaj več in veliko bolje«, ki naj bi zagotovila povečanje obiska, predvsem pa kakovostnejšo turistično ponudbo in povečanje dodane vrednosti v tej panogi. Skladno s strategijo naj bi se dodana vrednost na zaposlenega v nastanitveni dejavnosti do leta 2028 zvišala na 60.000 evrov, v vseh dejavnostih, povezanih s turizmom, pa na 40.000 evrov. Priliv od izvoza turističnih potovanj naj bi dosegel 3,9 milijarde evrov, povprečna doba bivanja naj bi se podaljšala na tri dni, cilj je doseči večje zadovoljstvo gostov s turistično ponudbo, prebivalcev turističnih krajev in zaposlenih v tej dejavnosti.
Za doseganje teh ciljev bi po oceni pripravljavcev strategije potrebovali 1,54 milijarde evrov javnih in zasebnih vlaganj, skupaj z dodatnimi vlaganji zasebnega sektorja, za naložbe, ki niso neposredno povezane z ukrepi, pa kar 2,3 milijarde evrov. Slovenski minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal, da je država lani in letos z javnimi in evropskimi sredstvi s 142 milijoni evrov podprla 136 projektov in s tem spodbudila za 359 milijonov evrov naložb. To je največji investicijski cikel do zdaj. Vendar kot pravi Pobegajlo, bo treba vlaganja nadaljevati, saj prave investicije prinašajo dodatne prihodke. Za to bo treba zagotoviti tako javna kot zasebna sredstva, dodaja.
Čeprav je zaradi šolskih počitnic motiv za dopustovanje še vedno najmočnejši poleti, si tudi slovenski ponudniki prizadevajo zmanjšati sezonskost in goste privabljati vse leto. »Ta sezonskost se je v zadnjih letih precej zmanjšala, saj nam je uspelo zasedenost razporediti na šest do devet mesecev,« pojasnjuje. Za podaljšanje te sezonskosti pa se bo treba še truditi.
Del prej omenjenih evropskih sredstev, to je dobrih 55 milijonov evrov, je bil zato namenjen za preoblikovanje devetih slovenskih smučišč v celoletne gorske centre. Kot vsem drugim smučiščem po Evropi jim težave povzročajo vse milejše zime in vse manj smučarskih dnevov. Vogel, Krvavec, Trije Kralji, Smučišče Cerkno, Velika planina, Golte, Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope bodo v letošnjo zimsko sezono vstopili z novimi ali prenovljenimi žičnicami, poleg tega bodo z adrenalinskimi parki, kolesarskimi stezami, električnimi kolesi, plezalnimi stenami in drugimi nesmučarskimi aktivnostmi razširili svojo ponudbo za aktivno preživljanje dopusta skozi vse leto.
* Naravno vaše – okusite, občutite, ljubite
