Športniki in sponzorji na misiji

Skupni trajnostni projekti prinašajo širši, dolgoročen učinek.
Fotografija: Podjetje Lumar - na fotografiji direktor Marko Lukić - in plezalka Janja Garnbret so v okviru iniciative 4000 posajenih dreves po vsej Sloveniji do leta 2027 lani na Krasu že posadili prvih tisoč. FOTO: Moritz Klee
Odpri galerijo
Podjetje Lumar - na fotografiji direktor Marko Lukić - in plezalka Janja Garnbret so v okviru iniciative 4000 posajenih dreves po vsej Sloveniji do leta 2027 lani na Krasu že posadili prvih tisoč. FOTO: Moritz Klee

Trajnost in korporacijska družbena odgovornost, temelj katere ni samo delovanje podjetja v svojo korist, ampak v korist vseh, s katerimi sodeluje in vpliva nanje, sta že tretje leto zapored glavna trenda, ki zaznamujeta sponzorstva, v raziskavi za leto 2024 ugotavljajo v Evropskem sponzorskem združenju. Gre za partnerstva z namenom, za sodelovanja pri skupnih trajnostnih projektih, ki prinašajo širši in dolgoročni učinek. Odmik od klasičnih sponzorskih sporazumov daje sponzorstvom nov pomen.

Športnike spodbujajo k trajnostnim projektom

Trende je moč prepoznati tudi v Sloveniji, nekateri projekti so bili kot primeri dobrih praks prepoznani in nagrajeni tudi na mednarodni ravni. »Vse naše sponzorirance spodbujamo, da v sodelovanju z nami in samostojno izvajajo trajnostne projekte,« pravijo v NLB in dodajajo, da je podpora športu že v svoji biti trajnostna, »saj na ta način mlade vzgajamo v športnem duhu ter spodbujamo zdrav način življenja. Športne panoge, ki jih podpiramo, ocenjujemo tudi skozi vidik trajnosti, pri čemer podpiramo projekte, ki so skladni z vrednotami banke,« pojasnjujejo v NLB.

image_alt
Mlade je treba navduševati in ne prepričevati

Dodajajo, da je trajnost del njihove identitete. Delovanje banke usmerja tristebrni strateški trajnostni okvir, ki zajema trajnostno poslovanje, trajnostno financiranje in prispevek k družbi. V luči tega spodbujajo pozitivne vrednote športa s podporo športnim združenjem, klubom ter mladim športnikom, saj sta njihova talent in udejstvovanje navdih za vso družbo, predvsem pa prispevata k dobremu zdravju in počutju. Ob vrhunskem športu in športu mladih podpirajo tudi športnike invalide, med drugim košarko na vozičkih in odbojko sede.

Trajnostne teme so vgradili v Športno akademijo, ki jo nudijo športnim združenjem in klubom, v okviru projekta NLB Šport Mladim, kjer letos podpirajo 66 manjših športnih klubov, za ozaveščanje in promocijo trajnosti organizirajo čistilne akcije, pomoč starejšim, pomoč pri učenju sovrstnikom, spoznavanje ločevanja odpadkov in podobno, z donacijami omogočajo otrokom iz socialno šibkih družin treniranje njihovih najljubših športov.

Mladi športniki lahko trajnostno zavest krepijo tudi z dejavnostmi, kot je pomoč starejšim. FOTO: Dejan Javornik
Mladi športniki lahko trajnostno zavest krepijo tudi z dejavnostmi, kot je pomoč starejšim. FOTO: Dejan Javornik

»V sodelovanju z večjimi partnerji pa neprestano iščemo možnosti nadgradnje in promocije trajnosti,« pojasnjujejo, pri aktivnostih pa športnike vključujejo kot ambasadorje. Primeri tega so merjenje ogljičnega odtisa dogodkov, povezovanje mlajših športnikov z njihovimi vzorniki, s čimer želijo spodbuditi aktivno preživljanje časa stran od elektronskih motilcev.

Sponzorstvo kot nadgradnja komuniciranja vrednot

V podjetju Si splet pojasnjujejo, da so športna sponzorstva nadgradnja komuniciranja vrednot podjetja tako med sodelavci kot tudi kupcem, ki vse bolj pričakujejo, da blagovne znamke razumejo podnebne spremembe in celotni vidik trajnosti, vključno z njenim vplivom na nakupne navade. »Razvoj trajnosti vpliva tudi na naše strategije, saj se drugače lotevamo vprašanj neprekinjenih dobavnih verig, trajnostnega financiranja, pomena etičnih poslovnih praks,« našteva Petra Veber, direktorica organizacije v Si spletu.

Pojasnjuje, da kot predstavniki Eseta v Sloveniji strankam prinašajo potrjeno energijsko najbolj učinkovite produkte za kibernetsko zaščito, saj porabijo tudi do 80 odstotkov manj procesorske moči in posledično električne energije, kot konkurenčne rešitve. Z avtonomnim delovanjem pa na končnih točkah zmanjšujejo izmenjavo podatkov po medmrežju, ki je tudi velik porabnik energije. V podjetju poudarjajo pomen transparentnosti na dolgi rok in s tem povezujejo tudi podporo zimskemu športu.

image_alt
Šport in kibernetsko varnost povezujejo čustva

Trajnostne uspešnosti ni mogoče doseči čez noč, ampak je to proces z neprestanimi izboljšavami, se zavedajo v podjetju. »Razumemo, da je športnike treba podpirati v zgodnjih fazah razvoja, tako osebnostno, poslovno, psihološko, kot tudi v trenutkih, ko jih ustavijo poškodbe ali druge težave. Zame je trajnost, da se odprto govori o nevarnostih tako vrhunskega športa, kot tudi sodobne tehnologije,« pojasnjuje Petra Veber, ki ocenjuje, da s podporo športnikom prispevajo k priljubljenosti amaterskega športa in s tem k zdravju in zadovoljstvu vseh generacij.

Nujno je ujemanje vrednot obeh partnerjev

Tudi v podjetju Lumar se za podporo športu in športnikom odločajo na podlagi njihovih organizacijskih vrednot, ki so trajnost, inovativnost, strast, timsko delo in odgovornost. Trajnostno delovanje je ena od ključnih usmeritev, ne samo pri vključevanju tega koncepta v njihove lesene hiše, ampak v celotnem poslovanju. Sledijo ji že vrsto let z usmeritvami in dejanji, njihova zaveza je, da že naslednje leto postanejo ogljično nevtralni. »Izjemno pomembno se nam zdi, da so tako športi, ki jih podpiramo in športniki, s katerimi sodelujemo, skladni z našimi prepričanji in DNK podjetja«, pojasnjujejo sodelovanje z Janjo Garnbret, Jakovom Fakom, Anamarijo Lampič ter Mitjo Petkovškom in podporo plezanju ter biatlonu.

Biatlonca Anamarija Lampič in Jakov Fak z direktorjem Lumarja Markom Lukićem (v sredini). FOTO: arhiv Lumarja
Biatlonca Anamarija Lampič in Jakov Fak z direktorjem Lumarja Markom Lukićem (v sredini). FOTO: arhiv Lumarja

Les je ključna sestavina Lumarjevih gradenj, zato, kot pravijo, je pogozdovanje logičen način vračanja okolju. Lani so z Janjo Garnbret začeli okoljsko iniciativo, v okviru katere bodo do leta 2027 skupaj posadili 4000 dreves po vsej Sloveniji, saj les vidijo kot ključno surovino za gradnjo trajnostnih domov. »Lani smo jih na Krasu posadili prvih tisoč in s tem dali zgled za ohranjanje narave, izravnavo ogljičnega odtisa in poudarili moč lesa kot gradbenega materiala,« so poudarili in spomnili, da stavbe proizvedejo približno 40 odstotkov vseh izpustov CO2 v Evropi in dolgoročno vplivajo na okolje, kjer stojijo.

»Les med rastjo skladišči CO2 in je kot tak edini ogljično nevtralen gradbeni material, ki je ob pametnem gospodarjenju z gozdom pravzaprav neskončen vir,« pravijo. In še, da je Janja Garnbret emisije ogljika sprva povezovala predvsem z mobilnostjo, v procesu iskanja hiše in pogovorih z njihovimi strokovnjaki spoznala, da so lahko emisije zaradi bivanja in porabe elektrike enake ali celo večje.

Preberite še:

Komentarji: